Na Krasu pa ji še vedno rečejo »sladkominka« kar potrjuje, da je to vino zelo dobre in predvsem sladke sorte. To vino predvsem prispeva v slovenskem primorju katero so v 13. stoletju prinesli iz Italije. Na splošno pa je najbolj razširjena v deželah ob Sredozemskem morju. Ta sorta je pa danes najbolj razširjena v okolici Kopra, Krasa, lahko jo pa tudi najdemo na hrvaški Istri. Malvazija

To vino je je belo in je zlato rumene barve, njegov vonj je nekoliko slamnat, ki se prepleta z vonji mandljev, zrelega jabolka, hruške, tropskega sadja, marelice in breskve. Kadar je vino nekoliko mlado lahko tudi opazimo takšne nežne zelene odtenke. To vino je običajno mlado in ima prijeten in prav poseben vinski karakter. Malvazija pa spada pod pol aromatično sorto, včasih pa lahko ima rahel grenak okus, ki spominja prav na cvetočo akacijo. Okus je nekako svež, poln, prijeten in eleganten. To vino ima visoko stopnjo alkohola (okoli 12%). Je poln z različnimi minerali, glicerolom in z aminokislinami in prav zaradi tega je lahko zelo dobro desertno vino (sladka malvazija). Zelo dobro se tudi prilega k ribjim jedem, lažjim mesnim jedem, različnim sirom, piškoti, rogljiči ter s kruhu s suhim sadjem.

Grozd trte

Grozd te trte je nekje srednje velikosti in valjaste oblike, lahko je tudi zelenkasto rumene barve in raztresen. Jagode so srednje debele ter okrogle, katere imajo tanko kožico. Listje trte je nekje srednje veliko, lahko je tudi veliko in je petdelno. Ima temno zeleno barvo in na zgornji strani ima plitvo nazobčen listni rob. Grozdje predelamo v svežo, mirno, sortno malvazijo in lahko zorimo v sodih. Je tudi vino poznih trgatev in posebno ter je osnova za peneča vina. Trta pa ima najraje sončno lego s flišnimi tlemi.

Viri in literatura:
- Slovenska Istra, gradivo Obala za turistične vodnike, Iztok Bončina
- https://sl.wikipedia.org/wiki/Malvazija
- http://www.stanjel.eu/trta_in_vino/vino/malvazija/
- http://siol.net/trendi/kulinarika/malvazija-vino-morja-35707