Tradicionalna streha je dvokapna s slemenom, ki poteka vzporedno z daljšima stranicama tlorisnega pravokotnika. Nagib je nizek, med 18 in 20 stopinjami. »Sploščena« streha se lažje upira včasih zelo močnim sunkom burje. Šele kasneje, nekje v prvi polovici 20. stoletja se je v manjši meri razvila štirikapna streha, ki je ohranila enak nagib.

Strešne konstrukcije so lesene, izvedene kot neprava trikotna razpirala. Stropniki v zadnji etaži so uporabljeni kot povezniki. V redkih primerih so ti položeni na kapno lego. Nad strešno konstrukcijo je lesen strešni opaž ali planete, nanje so položeni korci v apneni malti. 

Risba: Prečen prerez strehe                                   Risba: Vzdolžen prerez strehe

Kritina je iz opečnih korcev. V bolj odmaknjenem zaledju je precej streh, ki so v spodnjem delu kamnite. Korčasta streha je začela resno izpodrivati starejšo kamnito oziroma slamnato šele v drugi polovici 19. stoletja. Ker je bilo treba korce kupiti, denarja pa je vedno primanjkovalo, so se ljudje znašli po svoje. Da bi prihranili, so spodnje dele strehe prekrili s kamnitimi škrlami do višine, za katero so ocenili, da je še varna, zgornji del pa so pokrili z lažjimi korci. Kamnita streha je ohranjena v redkih primerih hiš bolj oddaljenega zaledja, v največji meri se je obdržala na svinjakih, kokošnjakih, vodnjakih in drugih manjših objektih.

Posegi v naseljih

Strešne konstrukcije, ki so še v dobrem stanju, jih je treba ohraniti po metodi konservacije. Če je potrebno, se izvede delna rekonstrukcija z zamenjavo posameznih uničenih tramov. Navadno je treba zamenjati deske, planete pa se ohranijo. Dotrajani kosi se zamenjajo, lahko tudi z novimi enakih dimenzij.  

Foto: Kamito korčasta streha v Pregari                             Foto:  kamni obtežena korčasta streha v Smokvici

Foto: Obnovljena in sanirana originalna streha Bržanove domačije v Smokvici  

Veliko streh je vdrtih ali so tik pred tem, da se porušijo. Ko popustijo korci, začne voda pronicati v notranjost in načenjati lesene dele, ki sčasoma zgnijejo. V naseljih je treba obnoviti strehe po vzoru originalnih po obliki, smeri, nagibu in materialu (metoda rekonstrukcije). Trami strešnih konstrukcij so lahko rezani. Nad strešno konstrukcijo se izvede lesen strešni opaž, nanj pa se položijo hidroizolacija in korci. Stare in nove lesene dele je treba zaščititi pred zajedavci, plesnimi, algami in gobami. Pred polaganjem korcev se lahko na deske ali planete položi hidroizolacija.

Do odmikov pri uporabi materialov lahko pride pri novogradnjah; pomembno pa je, da se ohrani zunanja podoba streh: velikost, smer, oblika, nagib in kritina. Pri nobeni stavbi v naselju ni dopustno poseganje v streho zaradi umeščanja teras. Kot »krona« hiše mora streha ostati enovita, čista, razpoznavna konstrukcija. Strešna okna so dopustna v primerih, ko izboljšajo sicer slabšo osvetljenost notranjosti in tako prispevajo k bolj zadovoljivi kakovosti bivanja.

Novogradnje zunaj naselij

Na območju nove poselitve se zahteva ohranitev zunanje podobe streh: smeri, oblike, nagiba, kritine. Pri obnovi streh prihaja v praksi redko do bistvenih odmikov od lokalne arhitekture. Največkrat gre za izvedbo strešnih teras. Včasih se pojavijo neprimerne konstrukcije ali prestrmi nakloni. Podobo streh največkrat skazijo strešni venci in napušči, o čemer bo govor v naslednjem poglavju.

Foto: Štirikapna streha z ustreznim naklonom

Foto : Prestrma štirikapna streha

REVITAS - Revitalizacija istrskega podeželja in turizma na istrskem podeželju je čezmejni projekt, ki ga sofinancira Evropska unija skozi Program čezmejnega sodelovanja Slovenija – Hrvaška 2007 – 2013 (IPA – instrument predpristopne pomoči).