Spletno stran prenavljamo. Vsa vsebina še ni na voljo na novi spletni strani vendar jo aktivno dodajamo. Hvala za razumevanje.

Za ogled kliknite na spodnji gumb.

Ogled nove strani...
slhrendeit
×

Opozorilo

JUser: :_load: Ne morem naložiti uporabnika z id: 539

Geološka sestava tal

  • 19/06/2017

Med zadnjo ledeno dobo je Jadransko morje segalo le do izobate med Zadrom in Ancono. Z začetkom današnje tople dobe pa se je morje, predvsem zaradi taljenja ledenikov, zviševalo do današnjega nivoja. V tem obdobju se je Jadransko morje dvignilo skoraj za 100 m in izob-likovalo Kvarner, Kornate itd. Še v rimskih časih je bil nivo morja nižji vsaj za dva metra.

 "Prvotno" morje je odteklo in za njim so burni tektonski premiki ustvarili Istro, predvsem v obdobju eocena (pred 30-50 milijoni let). Dno tedanjega morja, ki so ga tvorile usedline laporja in peščenjaka, ob manjših vložkih breč numulitnega apnenca in apnenčastih skladov, tvori danes večji del Slovenske Istre. Ker sta izmenjujoči se plasti laporja in peščenjaka, ki ju poznamo kot vodonepropusten fliš, krhki, je k morju bežeča voda v njem zlahka izglodala svoje globoke zi oči sledi. Od tod tudi izrazita značilnost istrske krajine, tj. izjemna reliefna razgibanost. Pretežni del Slovenske Istre sestavlja flišno gričevje, ki se postopno vzpenja od morja proti notranjosti in je prepredeno z dolinami in dolinicami, hudourniškimi grabni in grapami. Tako so doline ob zgornjih delih potokov ozke in strme, ob spodnjih pa široke. Večje reke, kot so Rižana, Badaševica, Drnica in Dragonja, so s seboj odnašale naplavine in ob morju ustvarjale zelo rodovitne ravnice. Vrtine pri raziskavi Sečoveljskega premogovnika so pokazale, da znaša debelina sedimentnega gradiva v osrednjem delu Sečoveljskih solin do 90 m. Doline ločujejo podolgovati hribi. To pretežno hribovito območje se imenuje tudi Šavrinsko gričevje. Kraški rob z nadmorsko višino do 500m predstavlja mejo med mehkim flišnim delom Istre in trdim apnenčastim kraškim delom. Vleče se od vasi Osp prek Črnega Kala nad vasmi Loka, Hrastovlje do Zanigrada ter območja Badin nad Sočergo. Kraške stene so iz staroterciarnih apnencev, vmes pa so mozaično rezjedeni deli iz flišnih usedlin. V preteklosti so se zaradi orogenih gibanj apnenčasti bloki lomili in narivali eden čez drugega, tako da se je izoblikovala posebna zgradba, podobna ribjim luskam, ki je lepo vidna pri Črnem Kalu. V teh in še nekaterih drugih plasteh je še precej fosilnih ostankov školjk, morskih ježkov in rdečih alg. 

 

Read 2739 times sreda, 13 november 2019 11:26
More in this category: Narodna noša v Slovenski Istri »

Novo na portalu

cache/resized/e5637b3a615ded840978cd9ed37b0010.jpg
Zgodbe (in spomini)
cache/resized/fc2ab97706a96ea0e585f3d1ed7a8c64.jpg
Kulturne znamenitosti
cache/resized/0f8d857ff839f3c1e1c0ac1d3482e7c3.jpg
Zgodbe (in spomini)
cache/resized/bfb809edd8ae264dbbcf068bf9cfa74b.jpg
Kulturne znamenitosti
cache/resized/395d4aab138ba9b7ba2aca1261c6a61a.jpg
Galerije, muzeji

Na strani je 133 gostov in ni članov .

Top