Posajeno je bilo z nasadi oljk, vinogradi, sadovnjaki, med katerimi so v času Beneške republike zrasle vile koprskih plemiških družin. Zgodovinske sledi segajo že v predrimski čas, saj so na Markovem hribu nad Žusterno našli sledove gradišča. Z odkrivanjem zdravilnih učinkov morja in sonca koncem 19. stoletja je dobilo to območje turistično razvojno usmeritev, ki jo ima še danes.

Žusterna danes

Do I. svetovne vojne je bilo zgrajenih precej objektov in s tem povezana infrastruktura. Nove hiše so si zidali letoviščarji, zrasli pa so tudi zasebni hoteli, penzioni, namenjeni turistom iz drugih krajev takratne avstroogrske monarhije.

Bazenski kompleks Žusterna

Velike spremembe je doživela Žusterna ponovno v šestdesetih letih 20. stoletja, ko se je začela nagla pozidava z zasebnimi hišami, ob morju pa je staro gostilno in penzion zamenjal hotelski kompleks s kopališčem, razširjen še z motelom in bazenom. Danes je na tem območju sodobno turistično naselje, ki se ponaša s kopališkim območjem, olimpijskim bazenom, hotelskim kompleksom in Aquaparkom. tu je možno spremljati najrazličnejše vodne športe, odvijajo pa se tudi številne prireditve.

Hotel Žusterna

Proti Žusterni posnetek iz zraka

Posebnost Žusterne je tudi edini v Sloveniji in najsevernejši travnik pozejdonke v Sredozemlju. Travniki pozejdonke so pomembni ker so dom številnim vrstam morskih bitij, ki v njih bivajo, se skrivajo in prehranjujejo. Pozejdonka, sredozemski edemit, je ena najbolj znanih, a tudi najbolj ogroženih rastlin Sredozemskega morja. Pozejdonka ni alga, pač pa cvetnica, tj. višja rastlina z vsemi značilnimi deli telesa - koreniko in koreninami, listi, cvetovi in plodovi. Na prvi pogled še najbolj spominja na trave, zato jo tudi največkrat imenujemo kar morska trava.

Kopališče Žusterna leta 1967

Koper Žusterna leta 1980

Viri:
http://www.zusterna.si/
Bončina, Iztok. Standardni program turističnega vodenja Slovenska Istra Obala. Turistično združenje Portorož, g.i.z.