Na tem območju so se namreč včasih za stavbami razprostirali veliki vrtovi, od katerih je danes ohranjen le manjši del.
Palača ima gotsko zasnovo, nato je bila v baroku temeljito predelana.
Po merilih celotnega učinkovanja arhitekture bi lahko tudi hišo družine Vittori, s podobno, pravzaprav še izrazitejšo longitudinalno vodoravno težnjo kljub kasnejšim modifikacijam postavili v obdobje renesanse.
Vir:
http://giskd2s.situla.org/Dokumenti/p0707_1.pdf
Murko,Matija: Palača in patricijska hiša v Kopru. Zbornik za umetnostno zgodovino, nova vrsta IX, 1972, str. 23-44, VI-XVII.