Dimniške kape so grajene iz drobnih opek in/ali kamna, kritina pa je kamnita ali iz korcev. Zanimiva je kombinacija dimnikov s kavadami, ki skupaj sestavljajo slikovit stavbni element. Večina dimnikov je porušenih. Tisti, ki so ostali, pa z domiselnimi oblikami pričajo o nekdanji umetniški kreativnosti lokalnih mojstrov in prispevajo velik delež k lepoti in slikovitosti naselij.

Risba dimnika v Pisarih

Risba in slika dimnika v Loparju

Risba in slika dimnika v Koštaboni		Risba in slika dimnika v Smokvici

Posegi v naseljih
V naseljih je treba ohraniti vse preostale obstoječe dimnike po metodi konservacije. Porušeni dimniki, o katerih obstaja foto ali druga dokumentacija, se obnovijo kot replike po vzoru originalnih, tisti, o katerih podatkov ni na razpolago, pa se izdelajo na novo po analogiji, zgledujoč se po ohranjenih primerih v naseljih. Pomembno je, da se pri gradnji uporabljajo tradicionalni lokalni materiali: kamen, drobna opeka, korci in apnena malta. Druga možnost je, da se izbere preprosta nevtralna oblika dimnika, ki se pojavlja na  celotnem izbranem terenu.

Risba in slika dimnika v Svetem Petru		Risba in slika dimnika v Smokvici

Izvedba tradicionalnih dimnikov se zahteva tudi pri novogradnjah v naseljih, saj je ta stavbni element preveč pomemben, da bi ga nadomeščali z novimi oblikami. Spodnji del, ki je ometan, se lahko zgradi v opeki, medtem ko naj se za kapo uporabijo tradicionalni materiali.

Obnovljena dimnika na Bržanovi domačiji v Smokvici in na solinarski hiši v Muzeju solinarstva

Novogradnje zunaj naselij
Pri novogradnjah zunaj naselij imitacija starih dimnikov ni potrebna, je pa priporočljivo, da se pri izvedbi izhaja iz tradicionalnih vzorov. Morda bo gradnja tradicionalnega tipa dimnika investitorju pomenila tisto estetsko noto, s katero bi rad oplemenitil zunanjost svoje hiše. Nekateri investitorji želijo kot oblikovni del na zunanjščini uporabiti motiv kavade. Priporočljivo je ta motiv poiskati v najbližji vasi, saj se tako ohranjajo mikrolokalne posebnosti tudi v sodobni arhitekturi.

REVITAS - Revitalizacija istrskega podeželja in turizma na istrskem podeželju je čezmejni projekt, ki ga sofinancira Evropska unija skozi Program čezmejnega sodelovanja Slovenija – Hrvaška 2007 – 2013 (IPA – instrument predpristopne pomoči).