Spletno stran prenavljamo. Vsa vsebina še ni na voljo na novi spletni strani vendar jo aktivno dodajamo. Hvala za razumevanje.

Za ogled kliknite na spodnji gumb.

Ogled nove strani...
slhrendeit
Koper - Železniška postaja ozkotirne železnice Porečanka / Parenzana: postaje, postajališča, viadukti … na slikarskih platnih Giulia Ruzzierja. Vir: kamra.si.

Koper - Železniška postaja ozkotirne železnice

Objekt železniške postaje opuščene proge Trst-Poreč, sezidan po tipskem projektu. Ena od treh postaj 1. kategorije. Osrednji del je enonadstropen, s stanovanjskimi prostori v 1. nadstropju.

Datacija: prva četrtina 20. stol., 1902

Železniška postaja Parenzane Koper je ohranjena v nespremenjeni podobi. Danes se stiska med prodajnimi objekti Merkurjeve trgovine, v njej pa posluje cvetličarna

Postaja Prenzane danesDanašnji izgled nekdanjega postajnega poslopja Parenzane v Kopru, Vir: Google maps

Vožnja z vlakom je bila počasna in neudobna. Vagoni niso imeli sanitarij, zato so morali potniki opravljati potrebo med kratkim postankom na postajah. Ker pa je bil vlak predvsem na vzponih, ki jih ni manjkalo (proga je bila glede na vzpone kategorizirana kot gorska proga), precej počasen, so potniki kar med vožnjo izstopali z vlaka in se napotili do najbližjega grmovja, opravili svoje ter se vrnili na vlak. V sezoni so si potniki na enak način postregli s svežim sadjem, ki je raslo v sadovnjakih ob progi.

Postaja Koper leta 1905Postaja Koper leta 1905 na poštni razglednici. Vir: Obala.com
Svojevrstno zabavo je železnica predstavljala otrokom, ki so živeli ob progi. Skakati z vlaka in nazaj je prav gotovo predstavljalo doživetje, še raje pa so mazali tire s figami, kar je na strmih vzponih povzročilo precej težav strojevodjem, saj so vlaki izgubljali oprijem. Ob dežju so namilili tirnice, kar je imelo enak učinek. V primeru, da je lokomotiva omagala so morali potniki izstopiti in potisniti vlak.

Prebivalci obalnih mest so železnico praviloma uporabljali le za potovanja v notranjost in v primeru slabega vremena, ko parniki niso vozili, za potovanja med obalnimi kraji pa so se posluževali prevoza po morju s parnikom. Prevoz s parnikom je bil hitrejši in cenejši od Parenzane. Pot med Trstom in Porečem je z vlakom trajala okoli 7 ur, parnik pa je za isto pot potreboval le 4 ure.

Parenzana postaja Koper na razglednici. Vir: http://www.zeleznice.in.rs:8080/forum/viewtopic.php?t=548&start=390 Parenzana postaja Koper na razglednici. Vir: http://www.zeleznice.in.rs:8080/forum/viewtopic.php?t=548&start=390
Če bi želeli potovati od prve postaje (Spodnje Škofije) v današnji Sloveniji do zadnje (Sečovlje), bi za pot dolgo 28,1 km potrebovali, glede na uradni vozni red, 1 uro in 36 minut. Danes prevozimo po cesti to pot v slabih tridesetih minutah.


Viri:
http://www.eheritage.si/apl/real.aspx?ID=9758
https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/parenzana-nekoc-in-danes/309118

 

Read 1164 times sobota, 03 marec 2018 18:51

Novo na portalu

cache/resized/2b0220451323c657bff424128f4c2e0b.jpg
Kulturne znamenitosti
cache/resized/ccaa06b732b04cfa1c3fbf42c26b2aa6.jpg
Kulturne znamenitosti
cache/resized/f9ddf6351f21430ea86e90da7faa6ef4.jpg
Zgodovinski kraji, gradovi in utrdbe
cache/resized/d88d9fe8b5e1a677c1a569cd33ab8984.jpg
Slovenska istra
cache/resized/ab03b41f423d0b604a07060646c54e6c.jpg
Slovenska istra
cache/resized/27c31facb3d18470141cf5e4bb92f316.jpg
Skozi zgodovino

Na strani je 180 gostov in ni članov .

Top