TOK je hkrati zagotovila kakovosten turistični prospektni material, enako smo razpolagali s prospekti iz TIC-a Piranske občine. Okusno aranžiranje stojnice je prevzela turistična zadruga Zakladi Istre, ki je zagotovila vsakodnevno pokrivanje stojnice s po dvema informatorjema.
Poročilo o sejemskem nastopu je že posredovala predsednica zadruge in organizatorica sejemskega nastopa Mateja Hrvatin Kozlovič, sam pa poskušam strniti nekaj vsebinskih opažanj v nadaljevanju.
Kakorkoli že, predstavljali smo Slovensko Istro, tudi naši člani so povsod od tam; obiskovalci so nas prepoznavali na ta način takoj, ko so opazili nabor prospektov na mizici (in naziv stojnice), drugega tovrstnega razstavljavca pa ni bilo. Poleg nas sta se samostojno predstavila še kmetija Tonin (naš član) in turistično društvo Kubed. Verjetno še kdo, pa tega nisem opazil.
Nikogar nisem našel, ki še ni bil v Istri. Stopnja prepoznavanja in uporabe je 100%. Zakaj bi se potem morali predstavljati na sejmu? Zagotovo zato, ker imamo v mislih promocijo specializiranih ali novih turističnih izdelkov.
 Identitetni plakat Zakladov Istre |
 Drugi identitetni plakat turistične zadruge Zakladi Istre |
Naša nastanitvena ponudba je bila vedno na razpolago, pri čemer pogosto nismo bili predmet neposrednega zanimanja. No, bili smo na sejmu predvsem zato, da jo izpostavimo v kontekstu vseh drugih pričakovanj obiskovalcev. Je pač tako, da ljudje ne prihajajo zaradi nastanitev, ampak zaradi dobrega počutja in aktivnosti po njihovi meri. Mislim, da smo v tem okviru dobro odigrali. Nismo ponujali postelj (kot se to često dogaja obalnim hotelom) ampak doživetja. Ne nazadnje je doživetje tudi bivanje v izvirnem istrskem ambientu (več kot pojstla in škabel v kakšnem obmorskem hotelu).
Mladih družin z otroki je bilo malo, veliko več starejših parov. Vse dni pa smo bili deležni poslovnih obiskov, kar me je vsaj osebno presenetilo, ker tega segmenta obiskovalcev nisem pričakoval: množica turističnih agencij, organizatorji izletov, konsiereži, posamezniki z organizacijskimi ambicijami. Iskali so ideje za svoje stranke, turistične izdelke in turistične obiske. Vprašanje je bilo preprosto: kaj posebnega ponujate? Verjetno bomo morali razmisliti, kako prodajati raznolike zgodbe, kajti število kulturnih in naravnih znamenitosti je seveda omejeno.
Mislim, da je to zakladnica in upravičenje nastopa na tovrstnem sejmu. Pomeni, da turistične produkte delajo slednji, mi jim pa moramo dati dobre inpute. Ali drugače, vprašanje je, kako spodbuditi posrednike, ki prodajajo naše koščke Istre. Seveda to še ne pomeni, da tudi sami ne znamo narediti kaj privlačnega.
Toda stojnica ni bila tako zasnovana. Povsod v naši okolici so bile stojnice, kjer ste lahko obiskovalca povabili, da se usede in pokramlja; mi smo jih odpravljali na fronti s tisto malo posvečanja pozornosti ali izmenjave kontaktnih podatkov v kontekstu individualnih obiskovalcev. Saj nismo sami niti krivi, Istra je zakon od vedno in privlači! Za jutri potrebujemo dvoje, zračni prostor za mreženje in osebe, ki so za to tam na sejmu.
Prijazen sprejem na stojnici
Sejem je pravzaprav dober venue za mreženje. Tega potenciala turistična zadruga vsaj trenutno ne zmore izrabiti in ga nismo ob svojem prvem sejemskem nastopu niti pričakovali. Trenutno ostajamo pasivni deležniki ali deležniki z omejeno zmogljivostjo in interesom. Uradne turistične organizacije z javnim financiranjem pa bi morale malo razmisliti, kako s postopki CRM-ja bogatiti bazo uporabnikov in z njimi vzdrževati tesne stike za razvoj turizma. Ben, denar bi lahko dale naši zadrugi, ki bi to seveda lahko naredila, saj se njen poslovni interes tudi lahko in mora razširiti.
Imeli smo kar nekaj nastavkov enotnega nastopanja Obale: kolesarske poti, koledar dogodkov 2018 v Istri, turistični zemljevid Istre in tudi podrobneje Obale, istrska kulinarika. To so obiskovalci dajali v ospredje. Ja, dobro je gledati z očmi uporabnikov.
Zamisli za naprej:
• Ljubljančani so »rojeni » za enodnevne izlete v Istro, toda prepoznavali/iskali smo tudi obiskovalce, ki se zanimajo za daljše bivanje na Obali ali izrecno v notranjosti Istre. Potrebujemo razmislek, kako ta segment turistov še bolj pritegniti. To je pravzaprav ciljna skupina turistične zadruge Zakladi Istre. Mislim da bi morali temeljiteje preigrati in ponuditi vsebine, ki bi pritegnile za dlje časa.
• Prav presenetljivo je bilo, kako so, seveda obiskovalke, zadnji dan z zadovoljstvom sprejemale »istrski šopek«: oljčne vejice, vejice rožmarina in lovorja, s čimer smo počistili stojnico in ničesar metali proč. Ne pozabite, to ni bil kr'neki take away, ampak poosebljena izročitev. In ko so šjore prevzetno poduhale istrske dišavnice, si moral opaziti, da jim te nekaj pomenijo. Nekdo bi moral k temu pritegniti razumevanje prvinske storitvene značilnosti vživljanja/empatije. Mislim, da imamo za naslednji nastop idealen izraz pozornosti. Obvežem se, da jih sam pripravim stotine. Rastejo mi pred nosom. Tudi vam.
• Stojnica je bila premajhna. Tudi preveč zaprta, če gledamo povprečno raven nastopov na tem sejmu. Na njej bi se moralo vedno kaj dogajati. Imeli smo en dan predstavitev vin Bordon (takrat je bila pri nas gneča cel dan), vseskozi pa okušanje oljčnega olja Tonin s kruhom – tega bi moralo biti več. Ali pa tudi ne v tistem delu, kjer hočemo ostajati resna turistična stojnica bolj za posrednike.
• Več ponudbe kaj dogaja – dinamične ponudbe Istre. Pri tem ne mislim, da bi lahko ponudili desetine in več dogodkov z natančno določenim datumom (za velike dogodke smo imeli program skozi celo leto), ampak bi morali biti v stanju animacijsko spregovoriti o širokem intervalu vsega, kar se dejansko dogaja v Istri, pogosto v manjšem obsegu od deset obiskovalcev naprej, v obliki delavnic, srečanj, predstavitev, in podobno. Skupni imenovalec je zanimivost dogodka in poosebljanje, individualna obravnava. Obiskovalcem bi morali ponuditi številne razloge, zakaj priti in biti v Istri.
• Skupno nastopiti kot zadruga članov z nastanitvami: enoten prospekt in posetnica. Že sedanje število članov zadruge je težko kakovostno predstaviti zaradi omejitve časa, ki ga imajo obiskovalci in tudi osebje na stojnici. Predlagal bi izdelavo ličnega prospekta, kjer bi ponudbo članov zadruge razvrstili po dogovorjenih kriterijih in jo seveda predstavili, npr. večje zaokrožene enote, apartmaji, turistične sobe, počitniške hiše – vedno pa z namigom, kaj je mogoče početi s prostim časom.
• Majhne in velike inovacije. Nekaj predlogov je mogoče povzeti že iz dosedanjega teksta. Zagotovo organizacija poslovnega dela stojnice. Če ne drugo, jih lahko zadruga uvrsti v spisek prejemnikov novic in napovedi dogajanja. Imamo poceni idejo o dragocenem kontaktnem materialu – istrski šopek. Na stojnici smo imeli posebno posetnico v obliki raznovrstnega sivkinega mila. Na celotnem sejmu je bilo malo digitalnega šova, pa zato pretežno osebno kakovostno nagovarjanje in izkušanje. Kljub temu bi predlagal rabo videotopa s katerim bi lahko takoj postregli z informacijo in vživljanjem v kateregakoli ponudnika namestitev že danes, da ne govorim o izrabi obsežne geokodirane baze podatkov na spletnem portalu www.traven.si. Pridružujem se mnenju Mateje Hrvatin Kozlovič, da bi lahko sejemski nastop profilirali skozi posebnosti istrske flore, natančneje istrske dišavnice in tako krepili novo/prenovljeno simbolično jedro Slovenske Istre.
Majhna inovacija - posetnica s koščkom sivkinega mila
Ja, Istro smo predstavljali za 480 EUR javnega denarja, kolikor je vložila Turistična organizacija Koper. Kaj ni to dober rezultat za uradne obalne turistične promotorje, ki obračajo milijone EUR? Mislim, da je obalni turizem premalo investiral v ta sejem. Sploh pa se to nanaša na vse pretendente za vloge, ki se spogledujejo z mesti destinacijskih organizacij. Turistična zadruga Zakladi Istre se je potrudila. Vložila je najmanj 3.000 EUR.
Vinko Zupančič
