Spletno stran prenavljamo. Vsa vsebina še ni na voljo na novi spletni strani vendar jo aktivno dodajamo. Hvala za razumevanje.

Za ogled kliknite na spodnji gumb.

Ogled nove strani...
slhrendeit

Kulturni turizem

Zadnji trendi kažejo, da zelo narašča zanimanje turistov za mesta, njihove znamenitosti in kulturo. Današnja gospodarske razmere ter življenjski stil ne dopuščajo daljših oddihov, temveč le krajša potovanja, kamor zagotovo sodi obisk mest. Tako je mestni turizem, še posebej pa mestni kulturni turizem, pritegnil pozornost nacionalnih in mestnih turističnih organizacij ter kulturnih institucij v Evropi.

Opredelitev
McIntosh in Goeldner (v Richards, 1996) definirata kulturni turizem kot »vse vrste potovanj, kjer se turisti spoznavajo z zgodovino in dediščino drugih narodov ter z njihovim sodobnim načinom življenja in mišljenja. «
Opredelitev koncepta kulturnega turizma Evropske komisije za potovanja (City Tourism & Culture 2005) vsebuje delitev na zunanji in notranji krog. Notranji krog predstavlja primarne elemente, ki jih lahko razdelimo na: dediščinski turizem (kulturna dediščina povezana z artefakti iz preteklosti) in turizem umetnosti (povezan s sodobno kulturno produkcijo kot, npr. sodobna arhitektura, literatura, uprizoritvene in likovne umetnosti itd.). Zunanji krog pa predstavlja sekundarne elemente, ki jih prav tako lahko razdelimo na dva dela: življenjski stil (tradicija, vera, kuhinja, folklora itd.) in kreativna industrija (internetno in grafično oblikovanje, modno oblikovanje, film, zabava, mediji itd.).

Dva kroga k turizma c Slika: Koncept kulturnega turizma Evropske komisije za potovanja

Turizem, povezan s kulturo, se lahko povezuje tudi s turizmom na kmetiji in na podeželju, pohodništvom idr. V teh oblikah turizma lahko najdemo elemente kulturne dediščine in bogastva. Ti elementi so lahko kmetijska naselja, zgodovinski spomeniki, posebne arhitekturne zgradbe (gradovi, mostovi idr.), samostani, naravna območja posebne lepote idr. Kulturni turizem ali turizem, povezan s kulturo, je nadpomenka turizma, povezanega z lokalno kulturo, še posebej v umetnosti, običajih, navadah in vedenjskih vzorcih. Po navadi se navezuje na tradicionalne skupnosti, katere imajo raznolike običaje in navade, ki jih ločujejo od drugih tipov oziroma oblik kulture. Kulturni turizem vključuje tradicijo, kulturne objekte, kmetije, društva, ki se ukvarjajo s folkloro, muzeje, festivale in rituale. Ta oblika turizma pa postaja vedno bolj popularna po Evropi.

Področja, primerna za vključitev v turistično kulturno ponudbo mest
Strategija razvoja in trženja kulturnega turizma 2009 – 2013 je strnila najpomembnejše prvine, ki tvorijo kulturno turistično ponudbo v mestih in trgih Slovenije in imajo največji razvojni potencial, v nekaj poglavitnih kategorij:

Rušenje palače Longo c Danes palača Longo in nikdar več

a) Obisk mestnih, trških in vaških jeder – ponudba lahko obsega vodene oglede z razlago o nastanku ter vlogi krajev (od prvih zgodovinskih najdb vse do sedanjosti). V ospredju razlag je materialna kulturna dediščina (npr. ekonomski ali arhitekturni ali urbani razvoj vsakokratnega urbanega središča /mesta, trga, vasi/). Kot dopolnitev je smiselna vključitev »mehkih tem«, povezanih z nastankom teh jeder in z vlogo stavbne dediščine v njih (njihov pomen in namen, zgodbe, povezane z dogajanji v njih). Seveda je temeljni pogoj, da se mestna , trška in vaška jedra najprej temeljito uredijo (gradbeno, higiensko, ekološko in še kako). V Sloveniji imamo poleg mest, trgov in vasi, ki nimajo le dobro ohranjenega jedra, temveč tudi veliko zgodb, ki govorijo o življenju v njih in pri obiskovalcu dopolnijo vtis o kraju ter izboljšajo pomnjenje slišanega. Pripovedi so povezane s šegami in navadami naših ljudi, ki se po posameznih geografskih regijah pogosto znatno razlikujejo. Zelo zanimivi so deli ustnega izročila, ki se nanašajo na vraže in lokalne junake (Kralj Matjaž na Koroškem, Peter Klepec v Beli Krajini, Urška in povodni mož v Ljubljani …), prav tako pa govorijo o obiskih znanih zgodovinskih osebnostih, ki so potovale skozi naše kraje ter tukaj ali prenočile ali pa tudi dlje časa bivale (pomembni državniki – celo člani cesarske družine, znani politiki, vojskovodje – Napoleon, umetniki…).

b) Festivali in prireditve. Za potrebe te strategije so uvedli delitev prireditev na tri zvrsti:
• Prireditve na visoki umetniški ravni – sem sodijo gledališča (ki so pomembna predvsem za domače goste zaradi omejitve, ki jo predstavlja jezik), obe operno-baletni hiši (Maribor in Ljubljana) ter festivali klasične glasbe in gledališča. V to skupino lahko uvrstimo tudi velike dogodke (events), kot je npr. izvedba operne predstave na prostem (npr. Aida v areni v Veroni), koncert z zelo priljubljenimi pevci klasične glasbe in vrhunskim orkestrom (pred dunajskim cesarskim dvorcem Schönbrunn ali berlinski letni oder Waldbühne) ipd. Prednost tovrstnih dogodkov je, da jih lahko priredimo kjerkoli na svetu, torej tudi v Sloveniji. Dodatno vrednost dobijo, če potek izvedba v zanimivem okolju (»dediščinska kulisa«). Podoben program poteka v Sloveniji v okviru Imago Sloveniae, ki predstavlja 65 idealen program povezovanja več vrst kulture (kulturno dediščino in umetnost) s turizmom38 . Izjemno priljubljene so tudi predstave pouličnega gledališča in lutkovne prireditve, ki sodijo glede kakovosti in izvirnosti ponudbe v sam svetovni vrh itd.
• Dediščinske prireditve – sem prištevamo različne lokalne praznike in praznovanja, prireditve in druge z dediščino povezane dogodke, ki so za turistično ponudbo ključnega pomena – pomaga oblikovati USP regije in skrbi za nezamenljivost ponudbe. Prireditve segajo od odličnih prikazov dediščine do prireditev, ki z mešano ponudbo kulture in zabave (npr. Festival Lent, pustovanja,) pritegnejo tudi velike množice ljudi. Sem sodijo tudi predstave folklornih skupin.
• Zabavne prireditve – tovrstne prireditve pritegnejo veliko število obiskovalcev in različnih javnosti s svojo ne preveliko zahtevnostjo ter z mešano ponudbo tako kulture (ki ni vrhunska in zelo zahtevna) in zabave (tipična primera sta Festival Lent v Mariboru ali festival Rock Otočec). Sem uvrstimo koncerte zabavne glasbe (tako narodno-zabavne kot koncerte modernih glasbenih smeri in zvrsti).

c) Muzeji in galerije – predstavljajo enega najpomembnejših elementov ponudbe kulturnega turizma – obisk muzejev, galerij in podobnih razstavnih prostorov sodi med najbolj priljubljene sestavine študijskih potovanj. Ponujajo zgoščen pregled nad zgodovino in ustvarjalnostjo ljudi v obiskanem kraju, ki dovoljujejo vpogled v verovanje, razmišljanje, običaje ter način življenja domačega prebivalstva tako v preteklosti kot v sodobnosti.

d) Gradovi in druge monumentalne zgradbe – gre za velike objekte profane kulturne dediščine, ki obsegajo poleg gradov in dvorcev še mostove, viadukte, mestna obzidja, ipd., ki privabijo s svojo impozantnostjo. Nekateri stojijo na težko dostopnih krajih izven urbanih središč (npr. gradovi na skalah, da so bili težko dostopni) in zahtevajo urejeno infrastrukturo, po kateri je moč do njih dostopati.

e) Verski (in romarski) turizem – gre za motiv, ki je botroval nastanku celotnega turizma moderne dobe. Ne glede na to, ali govorimo danes o verski ali kulturološki motiviranosti, sodijo sakralni objekti še vedno med tiste, ki so najpogosteje obiskani – ni ogleda mestnega jedra brez ogleda najpomembnejših cerkva, morda mogočnega, javnosti odprtega samostana in drugih verskih objektov (mednje sodijo tudi egipčanske piramide).

f) Tematske kulturne poti v Sloveniji, ki povežejo našo državo z zamejstvom, potekajo predvsem na nabožne teme (Emina, Slomškova, Martinova pot ter delno urejena Jakobova in načrtovana Marijina pot). Transromanica temelji pretežno na prikazu sakralnih objektov, v prihodnosti pa bi kazalo razmisliti še o mednarodnih poteh, kot npr. po poteh slovenskih arhitektov Jožeta Plečnika in Maksa Fabianija… Imamo pa tudi nekaj poti na slovenske teme, kot je npr. Potovanje od Litije do Čateža po Levstikovi literarni predlogi ali po poteh drugih literatov – te so zanimive predvsem za domače turiste. Poti lokalnega ali kvečjemu regionalnega pomena je v Sloveniji ne le veliko, ampak morda celo preveč; veliko večino bi bilo nujno potrebno programsko dodelati in osmisliti, nato pa načrtno vključiti v turistično ponudbo.

g) Nesnovna kulturna dediščina predstavlja izjemno hvaležno tematiko za področje turistične in kulturne promocije države in vir programske ponudbe turistične destinacije.

Viri:
Strategija razvoja in trženja kulturnega turizma 2009 – 2013, Slovenska turistična organizacija, Maribor, maj 2009 https://www.slovenia.info/uploads/dokumenti/turisticni-produkti/SRKTS-29_8849.pdf.pdf
Gabrovec, Metod (2010). Kulturni turizem na študijskem primeru »Po poteh koroške kulturne dediščine«, Diplomsko delo. Ljubljana. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/gabrovec-metod.pdf
City Tourism & Culture - The European Experience. Brussels, February 2005, ETC Research Report No. 2005/1. World Tourism Organization, Madrid, Spain

Read 1807 times četrtek, 16 december 2021 09:42

Novo na portalu

cache/resized/2b0220451323c657bff424128f4c2e0b.jpg
Kulturne znamenitosti
cache/resized/ccaa06b732b04cfa1c3fbf42c26b2aa6.jpg
Kulturne znamenitosti
cache/resized/f9ddf6351f21430ea86e90da7faa6ef4.jpg
Zgodovinski kraji, gradovi in utrdbe
cache/resized/d88d9fe8b5e1a677c1a569cd33ab8984.jpg
Slovenska istra
cache/resized/ab03b41f423d0b604a07060646c54e6c.jpg
Slovenska istra
cache/resized/27c31facb3d18470141cf5e4bb92f316.jpg
Skozi zgodovino

Na strani je 620 gostov in ni članov .

Top