Utrdba, ki ima značaj tabora, je najbrž nastala približno hkrati s poznosrednjeveško podružnično cerkvijo, posvečeno leta 1480. Morda jo je dala pozidati koprska patricijska družina Vergerij, ki je imela od leta 1421 posest v Hrastovljah. Po prvi beneško – avstrijski vojni je bila utrdba zanemarjena. Obrambno obzidje je bilo leta 1589 že precej poškodovano in potrebno popravila. Očitno so ga pozneje obnavljali, saj je še sedaj skoraj v celot ohranjeno v prvotnem obsegu. Nazadnje so ga obnovili v osemdesetih letih 20. stoletja.

Zaradi odločilne strateške lege in taborske utrdbe nad vasjo so imele Hrastovlje status kaštela in odigrale pomembno vlogo v obrambi v času uskoških vojn.

Tabor Hrastovlje 

Obzidje

Utrdba v Hrastovljah je pozidana okoli podružnične cerkve na približno pravokotnem tlorisu in ima na dveh nasprotnih vogalih okrogla stolpa. Vrhnji del zidovja in strehe nad obzidjem in stolpoma sedaj manjkajo. Stolp na najvišji točki kompleksa je na notranji strani, drugače kakor stolp na nasprotnem vogalu ob vhodu, odprt. Obzidje je pozidano iz lomljenega apnenca in visoko okoli 8 metrov.

Opremljeno je s pravokotnimi linami v dveh vrstah. Obe vrsti strelnih lin sta zamaknjeni med seboj, da je vsastena čim bolj enakomerno pokrita. Spodnja vrsta je z notranje strani dosegljiva od tal, do zgornjih strelnic pa so prišli branilci po lesenih hodnikih, ki so na notranji strani potekali vzdolž vseh zidov.

 Nad glavnim vhodom so ostanki konzolnega pomola, ki je slonel na treh trojnih kamnitih konzolah, s katerega so lahko na sovražnika, ki bi se bil vratompreveč nevarno približal, spuščali kamenje, zalivali vrelo vodo ali smolo.

Podoben, a manjši pomol je bil tudi na severozahodnem oglu, kjer je nadomeščal stolp. Glavni vhod v utrdbo je opremljen s preprostim polkrožno sklenjenim portalom, ki ima na kamnitem loku vklesan latinski napis; ta sporoča, da je utrdbo (castrum) in pripadajočo posest leta 1581 od plemiške rodovine Neuhaus kupil doktor filozofije in medicine Leander Zarotus.

Vhodna stran tabora 

Napis v Hrastovljah imenuje utrjeno cerkveno obzidje »castrum«, to je trdnjavo,utrdbo, grad. Ker je obzidje dajalo prebivalstvu zavetje le občasno, kot npr. v časuturških vpadov ali beneško-avstrijskih vojn, ter ni bila bivališče gospodarja alivsaj njegovega namestnika, je zanjo edina pravilna oznaka tabor, kakor jihpoznamo tudi drugod po Slovenskem ozemlju.

V notranjščini utrdbe okoli cerkve ni ohranjenih sledov morebitnih nekdanjih pomožnih poslopij. Kot kašča in obrambno jedro je najbrž rabil visok cerkveni zvonik, ki je bil v notranjščini z lesenimi konstrukcijami pregrajen v več etaž.

Vir:

Sapač, Igor (2014). Gradovi, utrdbe, dvorci, vile v Slovenskem primorju in bližnji soseščini: Ljubljana: Viharnik

file:///C:/Users/Zupancic/Documents/Traven/UN_Sumanova_Aleksandra_2016%20ekskurzija%20v%20Istro.pdf