Leži ob vznožju slemena Čentur in na robu vanganelske doline (doline reke Badaševice), ki jo domačini imenujejo Vala. Na južni strani Vanganela se razprostira hrib Pomjan z višino nekaj nad 400 m. Sosednje vasi soː Bonini – katerih ravninski, na Vanganel mejoči del domačini včasih še vedno imenujejo s starim imenom Šombalda (Sv. Ubald) –, Čentur, Guci, Manžan, Montinjan in Triban.
Zaradi pogostih poplav so zajezili Bavški potok, in tu je sedaj akumulacijsko jezero. Na ravnini so polja in travniki, v prisojnih pobočjih pa vinogradi (odličen refošk). Pri oranju so večkrat naleteli na novce iz rimske dobe in druge antične ostanke.
V Vanganelu se nahaja cerkev Device Marije Pomočnice. To je enoladijska cerkev z zvonikom na preslico, ki naj bi nastala v 19. stoletju. V drugi polovici 20. stoletja je bila cerkev prenovljena, pred tem pa je nekaj let služila kot skladišče.
Skozi Vanganel teče reka Badaševica, ki razmejuje Vanganel, Bonine in Triban, ter prej omenjeni Bavški potok, ki izvira iz Čenturja, poteka skozi Vanganelsko jezero, kjer se mu vodostaj regulira, in se naprej izliva v reko Badaševico v okolici vanganelskega zadružnega doma.
Izvor imena Vanganel ni povsem pojasnjen. Govori se, da naj bi izviralo iz besede 'vanga', ki označuje kopanje oz. lopato, poljedelsko orodje. Vanganel je namreč zaradi svoje nižinske lege in bližine reke Badaševice ter Bavškega potoka skozi zgodovino bil pretežno poljedelsko območje. Druga teorija pravi, da naj bi ime kraja izhajalo iz italijanske besede »fango«, kar pomeni blato in namiguje na to, da je bila Vanganelska dolina v svoji zgodovini velikokrat poplavljena.
Gibanje števila prebivalcev:
Leto 2011 2020 2021
Št prebivalcev 571 702 700
vir: https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/05C5004S.px
