Pomen glagolice
Za pisanje v slovanskih jezikih si je Ciril izmislil pisavo, ki se je je prijelo ime glagolica. Ime prihaja iz staroslovanske besede glagolati = govoriti (primerjaj slovensko besedo glagol).
Leta 868 je papež Hadrijan II. odobril glagoljaško bogoslužje — tj. uporabo slovanskega jezika, zapisanega v glagolici. V obdobju, ko je cela severna in zahodna Evropa uporabljala v bogoslužju samo latinščino, je bil to seveda velik uspeh. Na slovenskem je ohranjenih precej glagolskih zapisov. Največ jih je v okolici Kopra (npr. Krkavče, Šmarje, Hrastovlje, Predloka). V slovenski župniji Dolina pri Trstu so se ohranili glagoljaši kot farni duhovniki do sredine 19. stoletja.

V Kopru je vse do razpustitve meniških redov pod francosko nadoblastjo leta 1806 deloval tudi glagoljaški samostan, ki se je trudil širiti omiko v ljudem razumljivem jeziku in je hkrati dokaz slovanske prisotnosti v mestu. Ste vedeli, da o tem priča ime ulice ob kateri je stal glagoljaški samostan še po drugi svetovni vojni?

Po smrti zadnjega od bratov – Metoda je bila njegova liturgija na Moravskem zopet prepovedana, njegove učence pa so izgnali. Ti so se zatekli v Primorje (predvsem v Istro in na Kvarner), v Bolgarijo, Raško in pozneje tudi v Rusijo. Mimogrede, brata Ciril in Metod sta se na svojih poteh ustavljala tudi v Blatnogradu ob Blatnem jezeru, sedežu Kocljeve kneževine Panonije – zadnje neodvisne slovenske države zgodnjega veka. Knez Kocelj se je zavedal, kako pomembno je za utrjevanje samostojnosti izrinjanje frankovskih duhovnikov.

Glagoljaška abeceda
Glagolica je pravzaprav zelo zapletena za pisanje (posamično črko sestavlja precej več potez kot v latinici), oblike črk so se precej spreminjale, in se je ponekod ohranila skoraj 1.000 let verjetno le kot pretveza, da so duhovniki smeli maševati v domačem jeziku.

Okrogla glagolica
Glagolsko abecedo sestavlja 38 grafemov oz. pisnih znamenj za glasove. Razpored črk se je nekoliko razlikoval od današnje latinične abecede (a, b, c, č, d …) - prva črka je bila tudi pri glagolici a, sledila je črka b, tretja črka je bila v in četrta g. Zaradi vrstnega reda črk se je glagolska abeceda imenovala azbuka (poimenovanje se je ohranilo tudi pri cirilici): a – azЪ (slov. "jaz"), b – buky (slov. "črka"), v – věd (slov. "vem"). Poznamo pa prvotno okroglo inačico glagolice, ki jo tudi predstavljamo skupaj z razvojnimi oblikami in pa oglato glagolico iz katere se je nekje v 11. stoletju na območju današnje Bolgarije nato razvila cirilica.

Kako je nekdaj veljalo: pismen si bil, če si znal brati in pisati. Za tisto množico nepismenih v srednjem veku pa so poskrbele živopisne slike v cerkvah, kot v cerkvi svete trojice v Hrastovljah.

Vinko Zupančič

Vir:
https://www.skupaj.info/teme/glagolica-na-dlani
https://www.rtvslo.si/kultura/razglednice-preteklosti/glagolski-napisi-v-slovenski-istri/330547