Uvedel je stiskanje grozdja s stiskalnicami in ne nogami, prepovedal je hrambo vina v usnjenih posodah ter izdal odredbo, s katero dovoljuje vsem vinarjem cesarstva pravico do prodaje lastnega vina in označbo te dejavnosti s frasko. To so bili zametki osmice ter njenih podobnih različic iz Avstrije in Nemčije.
Ta pravica se je ohranila; v času vladavine avstrijske cesarice Marije Terezije in cesarja Jožefa II. je bil leta 1784 izdan dekret, ki je vinogradnikom dovoljeval osemdnevni rok za točenje vina. Po tem dekretu je lahko kmet ali vinogradnik prodajal vinske presežke iz preteklega leta v tako imenovanem vinotoču pod vejo. Vinotoč, v katerem je kmet prodajal vino brez davka osem dni v letu, je dobil ime osmica.
Ponudba osmice
Osmica je oblika prodaje na drobno za neustekleničena vina z geografskim poreklom. Vinogradnik jo je priredil na svojem domu v prostoru, kjer se vino hrani, v kleti ali na dvorišču. Kmetu je bilo s tem omogočeno, da je lahko svoj pridelek prodal ter tako izpraznil sode za novo letino. Poleg prodaje poljskih pridelkov je prvotno organiziranje osmice za vinogradnike predstavljalo edini vir zaslužka.
Osmica spada pod dopolnilno dejavnost turizem na kmetiji. Po Uredbi o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji »mora kmetija, ki nudi hrano, zagotoviti najmanj 50 odstotkovvrednosti lastnih surovin, ki so predmet ponudbe. Do 25 odstotkov vrednosti ponudbe lahko kmetija zagotovi z dokupom osnovnih surovin, ki so pridelane na drugih kmetijah z lokalnega trga ali ki so predelane na drugih kmetijah, ki imajo dopolnilno dejavnost predelava. Do 25 odstotkov vrednosti ponudbe lahko kmetija dokupi surovine in izdelke v prosti prodaji« (Uredba o dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, 14. čl.).
Ponudba pijače obsega le vino iz lastne pridelave, dokupi pa se lahko ustekleničena naravna in mineralna voda. Tipično vino, ki se ponuja v osmicah na Obali, je refošk in malvazija, na
Krasu pa teran ter vitovska.
Nekoč so bile osmice bolj skromne pa namenjene vaščanom. Obiskovali so jih samo moški, ki so imeli izgovor za druženje. V osmicah so se srečevali vaški gospodarji in razpravljali o
vaških zadevah pa tudi igrali moro.
Današnji obiskovalci osmic so starejši občani, družine z otroki, študenti, mladi pari, turisti, skratka mešana populacija. Vaščani so po navadi stalni gostje, ki obiščejo osmico večkrat na teden. V nedeljah prihajajo predvsem družine z otroki, v sobotah pa po navadi prihajajo mladi. Osmice so vedno bolj zanimive tudi za turiste.
V ponudbi hrane je dovoljena ena krajevna značilna topla jed (zelje, krompir, pečenice, jota, štruklji, šparglji in podobne sezonske jedi), hladni prigrizki (pršut, salama, panceta, zašinek,
sir, vložene olive, vloženi jajčevci) ter kruh in pecivo. Ponudba je vedno odvisna od tega, kaj kmetija sama prideluje, ter letnega časa.
V zadnjem času se je uveljavilo pravilo, da lahko ena klet organizira osmico največ dvakrat na leto po deset dni, in sicer dokler ima lastno pijačo in hrano. Vsaka oblast, od cesarske Avstro-Ogrske do sedanje, se zaveda spodbudnega gospodarskega pomena osmice. Sčasoma pa se je prodaja vinskega prebitka vinogradnikov razširila še na prodajo domačih suhomesnatih in mlečnih izdelkov, doma spečenega kruha, potic ter kuhanih štrukljev.
Na osmice opozarjajo in vabijo šopki oljčnih vejic, včasih tudi bršljana, imenovani fraske, ki jih kmet obesi na vhodna vrata, danes pa tudi po najbližjih križiščih ter ulicah.
Fraska osmice Jakomin
Obiskovalce privabljajo v osmice dobra hrana in pijača ter predvsem sproščeno okolje. Nekateri obiskovalci klepetajo, drugi igrajo karte ali kocke (to velja predvsem za osmice na
italijanski strani), nekateri si pripovedujejo šale in kasneje še zapojejo. Ne zahteva se tako strogo obnašanje kot v restavracijah in večini je to všeč. Obiskovalce pritegne tudi domač
ambient, ker v osmicah ni izrazite gostilniške opreme.
Vir:
https://dk.um.si/Dokument.php?id=92686
file:///C:/Users/Zupancic/Documents/Traven/bernetic-teja%20osmica.pdf
