Med izstopajočimi podobami je nedvomno skupina Sv. Trojice, ki je dobila osrednje mesto na apsidalnem svodu, ves srednji pas, to je večino stene v glavni apsidi, zavzema vrsta stoječih apostolov.

Na severni, to je levi stranski apsidi, so upodobljeni Trije kralji s posodami, v katerih so prinesli darove Novorojencu. Posvečen jim je bil tudi oltar, čigar prisotnost je bila dokumentirana z dvema napisoma vrezanima tik ob apsidi v severno ladijsko steno, napis iz leta 1561 je zapisan v glagolici.

V južni stranski apsidi so upodobljeni trije svetniki, sv. Rok, sv. Boštjan ter sv. Fabijan, gre za skupino priprošnjikov proti kužnim boleznim (»črni smrti«), ki so se začele v času nastanka Hrastoveljskih slikarij.

Nad srednjo apsido je prizor Marijinega kronanja, prizor Oznanjenja pa je postavljen nad obema stranskima apsidama. Posebno pozornost zbujata upodobitvi, prva na rjavkastem ozadju naslikan vezen bel prtiček, na katerem stoji krožnik z neko jedjo, zraven pa je bučasta steklenica in še neki premet, podoben kosu mesa. Na desni strani je pred enakim ozadjem naslikan vrč s kozarcem, ob straneh pa morda kruh in kos sira. V obeh primerih gre za tihožitje, ki je zapolnilo manj odlikovani del stene tik pri tleh in je zanimivo toliko bolj, ker dokazuje, da je naš slikar Janez iz Kastva že tudi samostojno prisluhnil sočasnemu slikarskemu dogajanju v drugih evropskih deželah, kjer se je malo poprej s prebujanjem resničnejšega odnosa do sveta tudi v slikarstvu začel uveljavljati realizem, ki se je umikal od srednjeveškega slikarstva, ki ga je bolj zanimalo nadnaravno življenje.

Ladijski prostor je od oltarnega neprimerljivo obsežnejši. Ves zgornji del banjastega oboka v srednji ladji je namenjen prizorom iz stvarjenja sveta in človeka, tako imenovana geneza, ter prizori iz življenja prvih staršev, Adama in Eve, in njunih sinov. Geneza je prikazana z ilustracijami posameznih delovnih dni v nastajanju sveta, čemur ustreza šest svodnih polj na južni polovici oboka, sedmi dan, dan počitka, pa je upodobljen na zahodni steni okrog okna. Poleg geneze je drugi najobsežnejši ciklus stenskih slikarij posvečen Pasijonu, Kristusovemu trpljenju. V celoti obsega petnajst samostojnih prizorov, od slovesnega vhoda v Jeruzalem do vnebohoda.

O Mrtvaškem plesu, ki morda med vsemi Hrastoveljskimi slikarijami zbuja največje zanimanje, pa v posebnem prispevku.

V južni in severni stranski ladji, na njunih banjastih obokih, so upodobljeni posamezni meseci v letu, ki so prikazani z zanje značilnimi kmečkimi opravili ali pa s posameznimi personifikacijami. Z njimi so prikazane menjave časa, ki se vsako leto ciklično vračajo.

+ Januar je kot mesec kmečkega počitka prikazan na poseben način: pred zeleno zaveso s črnimi vzorci sedi na bogatem sedežu v razkošno oblačilo odeta mlada ženska in razdaja darila otrokom, ki v belih srajčkah klečijo ob njej. To je upodobitev obdarovanja otrok, ki ga v Istri imenujejo »dobra roka« in ki se opravlja za novo leto.

+ V februarju je kmetovalec,ki mu ob pasu visi putrh, že začel obrezovati trto, da bi jo pripravil za novo letino.

+ Marec je označen s prodajalcem rib, ki so zodiakalni znak tega meseca.

+ April, maj in junij so personificirani z mladeniči, prvi sedi na prestolu, v desnici drži kroglo v levici ozelenelo palico, drugi je obkrožen s samim cvetjem, tretji pa je obkrožen s košarami češenj, ki so v tem mesecu najbolj zrele.

+ Žanjec s širokokrajnim klobukom, ki se sklanja nad snopi zrelega žita, prikazuje mesec julij.

+ Avgust je prikazan s sliko, kako kmet v beli srajci že mlati požeto žito.

+ Če je bilo poletje vroče, potem v južnih krajih septembra že trgajo grozdje, možakar, ki z nožem reže s trte velike bele grozde in jih polaga v precej polno košaro, ponazarja ta mesec.

+ Oktober že polaga skrbi za prihodnje leto. Pripraviti je treba polje, zato sta se dva kmeta v naslednjem polju že trudila okrog jesenskega oranja.

+ V novembru je treba misliti na zimo in na pripravo suhega mesa. Kmet je zato visoko zamahnil s sekiro, da bi pobil prašiča. Nekaj jih je že razobesil po drevju.

+ Decembra so vsi pridelki pod streho, zato je že tudi pogrnjena miza polna dobrot. Zlasti vabljive so klobase, ki vise v ozadju.

Slike mesecev so bile preprostemu ljudstvu, kot ilustracije povsem razumljive. S tem pomenom tudi nimajo izrecno versko pobudnega značaja in jih lahko prištevamo med najbolj posvetne motive. Za štetje dni, mesecev in let, ki jih kot časovne menjave odmerja človeku medsebojno gibanje nebesnih teles Zemlje, Meseca in Sonca, so ljudje že v davni preteklosti uporabljali koledar. Po njemu so uravnavali kmečka in domača opravila in dobro jim je služil za proslavljanje praznikov.

Severna stena je v celotni dolžini, to se pravi od zahodne fasade do severne apside, po višini pa od barvaste bordure do prehoda stene v obok, vsa poslikana z eno samo zgodbo – Pohod in Poklon Treh kraljev. Pod sliko treh kraljev poteka dolg napis, ki je med vsemi številnimi v cerkvi zgodovinsko najbolj privlačen, saj govori o času nastanka teh slikarij, o njihovem naročniku in o slikarju. Izpisan je najprej v glagolici, nato se ponovi še v latinščini. Iz zapisa izvemo, da je bilo poslikanje cerkvene notranjščine zaključeno na praznik sv. Marjete, to je 13. julija leta 1490, delo je bil naročil Tomić Vrhović (verjetno župnik v bližnjem Kubedu), kot slikar pa je v tem napisu omenjen mojster Janez iz Kastva (»magister Johannes de Kastua«).

Vir: file:///C:/Users/Zupancic/Documents/Traven/UN_Sumanova_Aleksandra_2016%20ekskurzija%20v%20Istro.pdf