Volti, podarkade v Piranu

Mesto je v preteklosti moralo kar najbolje izkoristiti malo prostora, ki ga je imelo na voljo, medtem ko se je število prebivalstva povečevalo.

Konec devetnajstega stoletja se je zaradi gospodarske rasti znatno povečalo tudi število prebivalcev. Ko se je število prebivalcev v mestu povečevalo, so se hiše dvigovale v višino, na štiri in včasih celo pet nadstropij (brez dvigala) z zelo ozkimi in strmimi stopnicami. Tako kot v mnogih srednjeveških mestih je bilo normalno graditi čez cesto, morda ožjo od ostalih, naslonjeno na dve stranski hiši. Tako pridemo do voltov oziroma podarkad, ki jih je v Piranu veliko.

Niša s sveto podobo

Na območju med Punto in trgom Tartini je 37 podarkad, ki imajo tukaj posebno ime "soleri". V okrožju Marciana jih je 11, v Borgu pa niti enega. Skoraj vsak »soler« je imel nišo s sveto podobo, ki jo je ponoči osvetljevala oljna svetilka. Predvsem v jugoslovanskem obdobju so svete podobe, poslikane na stene ali na papir ali majhni leseni in mavčni kipi in sveče, skoraj popolnoma izginile.

Nekaj kotičkov sem in tja je znova zasedla kakšna Madona. Poseben je volt med via delle Mura, preko ulice Salvore in Porta Dolfin. Na hiši, ki se preveša čez ulico Salvore, je starodavni lev svetega Marka, medtem ko je na vhodu preko ulice delle Mura v niši nežna mala Madona, oblečena v svetlo modro, s svojo "elektronsko" svečo.

Piranski volt