1. Črni Kal (ovinek proti Gabrovici), avtor arhitekt Edo Mihevc, 1966:

Spomenik na Crnem Kalu
Tri abstraktne usločene figure ponujajo več možnih interpretaciji:kot premci bark ali kot trup ladje simbolizirajo (slovensko) morje; simbol skupnega boja treh narodov (Slovenci, Italijani, Hrvati), ki so skupaj osvobodili Istro; abstrakcija vojaške straže, ki varuje dostop do slovenskega morja (Kresal 2017).

2. Bertoki/Bertocchi, avtor kiparj/slikar Jože Pohlen, 1976:

Upodablja »odhod na bojišče«; v monolitni blok izklesana skupina dvojic figur, ki pripovedujejo o večplastni identiteti Istre: šavrinka, garibaldinec in partizan, saboter, delavce, solinarka, partizan; vmes figura z jugoslovansko zastavo simbolizira »Svobodo, ki vodi ljudstvo« (primerja z E. Delacroix, 1848). Oblikovno izjemno kvalitetno kiparsko delo inznačilno delo J. Pohlena (plastnice kot plastnice zemlje in torej njen simbol; zemlja kot univerzalna vrednota). Ob vstopu v spominski park dve značilni spominski plošči z verzi pesnika in politika Rada Bordona – ena plošča v slovenščini, druga v italijanščini, vsebina napisa govori o bratstvu (fratelllanza) med istrskima narodoma, ki sta skupaj izbojevala svobodo. Več v : Čebron Lipovec 2017.

3. Sv. Anton (nekoč Pridvor), avtor kipar/slikar Jože Pohlen, 1970:

Pokončni, trapezoidni monolit s perforacijo v sredini, simbolizira upora istrskega ljudstva (kot plameneče srce ali kot žareče sonce oz. plamen revolucije), na višini oči je izklesan relief s simboličnimi motivi predzgodovine in zgodovini upora v NOB: galjoti, kmeti pred Mudinimi vrati, šavrinke, fašistično mučenje- pretepanje; fašistično mučenje z ricinus oljem, odhod v borbo, končna zmaga, prihod socializma in delo v tovarni. Prostoren spominski park, ob »vhodu« dve napisni plošči z verzi v R. Bordona, v slovenščini, druga plošča z imeni padlih. Značilna postavitev pred zadružnim domom.

4. Marezige, avtorica ing.arh. Tea Badjura, 1958:

Značilna postavitev pred zadružnimi domom, hkrati na naravnem pomolu na vanganelsko dolino in Koprom. Zgleden primer arhitektonskega spomenika; igra abstraktne oblike horizontalne ploskve in vertikale stele (kamnite kvadra). Na njem verzi Franceta Bevka. Spomenik posvečen tako »prvemu upor proti fašizmu v Evropi« - marežganskemu uporu 15.5.1921 kot žrtvam nacifašizma in padlim v NOB.

5. Vanganel-Bonini, avtor kipar/slikar Jože Pohlena, 1987:

Monumentalen kiparski spomenik, dvodimezionalno zasnovan v treh nivojih: spodaj bojujoči se zgoraj, trpeči, otroci, Amorfna oblika – sorodni kot v Pohlenovih malih delih burjo – simboliziramočen veter, vihar nasilja, proti kateremu se borci borijo. Dopolnjen z verzi Cirila Zlobca. Značilna postavitev za pozno postavljene spomenike NOB - pred osnovno šolo, kot sredstvo prenosa kolektivnega/uradnega spomina mlajšim generacijam.

6. Šmarje, avtor kipar/slikar Jože Pohlena, 1969:

Značilna postavitev, hkrati centralna postavitev – med zadružnim domov in cerkvijo. Parkovno oblikovan prostor, obdan s cipresami. V središču naknadno poploščene ploščadi monoliten kip stoječega partizana, mirno zazrtega v daljavo (proti Trstu? Proti centralni Sloveniji?). Prvotna kiparjeva zamisel je temeljila na povsem abstraktni vertikalni obliki kamna kot dolmena,prazgodovinskega svetišča, a na željo naročnikov je bil kip predelan v bolj berljivo figuro. Za figuro je postavljeno monumentalno in glomazno korito za rože, delo arhitekta Ludvika Tomorija. Korito je obdano s ploščicami z izmeni padlih borcev.

7. Semedela, fašistična mučilnica, kiparski del – Jože Pohlen 1970.

Pred vzponom na staro cesto na Markovec, v bližini semedelske cerkve, se nahaja ostanek stare kažete. Tu je bila od 1930 mučilnica, kjer so fašisti mučili antifašiste, tudi bazoviške žrtve. Spomenik obsega ostanek mučilnice in pa v škarpo vgrajeno bronasto glavo (delo J. Pohlena). Kiparsko delo sodi med najbolj ekspresivne med Pohlenovimi deli v bronu (Božeglav 1986). Glava visi iz zidu, brez vratu, obraz obvisel, lasje prilepljeni na čelo, zlepljeni s sragami krvi in potu – očitno vklenjenega, mučenega, umirajočega anonimnega junaka.

8. Izola, spominski park pred pokopališčem, Solidarnost/Solidarietà, avtor Oreste Dequel, kip iz 1953, postavljeno v zgodnjih 1990-ih: Kip je nastal še v času STO in ga lahko označimo kot vrhunec umetniške produkcije tega obdobja, avtor je Oreste Dequel (izvorno Koprčan, po 1956 emigriral v Italijo, zaslovel; sicer avtor poprsja Vergerija v Kopru). Podoba dveh junakov je nastala na natečaju za »Spomenik padlim«. Kljub izboru na natečaju, politične oblasti niso dovolile postavitve zaradi domnevne spornosti podobe (golota, podobnost s Titovim obličjem). Kip je bil postavljen šele po osamosvojitvi Slovenije. Po kiparju je izolski kantavor Mef naslovil pesem »Oreste Dequel«, katere besedilo sestavljajo priimki z grobov z izolskega pokopališča (ki je zaščiteno kot lokalni spomenik). Več v Čebron Lipovec & Hrobat Virloget 2017.

9. Izola, trg padlim za svobodo, Spomenik padlim za svobodo, neznani avtor, 1946:

Najbolj monumentalen med »ljudskimi arhitektonskimi« spomeniki, ki jasno kaže historicistične vzore, tudi v pravilni ureditvi parka. Značilna zamenjava simbola – rdeča zvezda na vrhu, petkotnik v tleh pod spomenikom. Posvečen Izolanom, padlim pod nacifašističnim nasiljem, umrlim v koncentracijskih taboriščih in španskim borcem. Napis, še v celoti v italijanščini, odraža nedorečenost in pluralnost Istre v času Julijske krajine oz. STO. Več v: Čebron Lipovec, Hrobat Virloget & Preložnik 2016.

10. Strunjan/Strugnano, neznani avtor, 1946:
Tipičen primer »ljudskega arhitektonskega« spomenika v obliki obeliska. Obeležuje spomin na padle Strunjančane v NOB, predvsem pa na dva malčka – Renata Brajka in Domenica Bartoleta – ubita med igro na prostem, ko so fašisti streljali z mimovozeče Parenzane, 19.3.1921! Izvorno je bil spomenik postavljen na samem mestu uboja teh otroka, danes je prestavljen za 50m zaradi urbanistične preureditve. Spomenik je pa specifičen tudi zaradi ikonografije: edinstvena je podoba dveh čepic – titovke in garibaldinske čepice, ki govorita o bratstvu/fratellanzi, torej skupnem boju dveh narodov v antifašističnem boju. Enako intrigantna je palmova veja pod njima – krščanski simbol za svetnike/mučenike. Več v: Čebron Lipovec, Hrobat Virloget & Preložnik 2016.

Vir:
Neža Čebron Lipovec, Spomeniki in obeležja NOB v sebvernoistrskem prostoru. Interkulturistra, Ekskurzija po spomenikih NOB, 07.05.2017