Hiše na barbakanih
Hiša na Gramscijevem trgu nas seznani s posebno prvino koprskega gotskega stavbarstva. Na barbakanih, lesenih konzolah, sloni celo prvo nadstropje — drug najbolj zgovoren primer so tri sosednje stavbe v Kidričevi ulici. Še najverjetnejša je teorija, da gre namreč za zgled prinesen iz »dežel kalifov«, s katerimi so imele Benetke tako trgovinske stike kot vojaške spopade in je tako vsaj nekaj islamskega duha postalo sestavni del beneške arhitekture 15. stoletja. Druga domneva, da se ta način zidave zgleduje po bosenskem doksatu, ni tako prepričljiva, ker razen z dalmatinskimi mesti, kjer teh primerov ni zaslediti in kjer bi morali biti taki vplivi zaradi bližine izvira dosti močnejši kot v Kopru, Benetke pa z Balkanom niso imele tesnejših stikov.

Gotska hiša na Gramscijevem trgu

Caprin poleg tega tudi poudarja, da so iz »stila, ki je imenovan gotski. .., v Kopru poiskali nekatere modele, ki so prav presenetljivi.« Pri tem misli zlasti na hišo na Gramscijevem trgu ter stavbo na Gortanovem trgu zraven palače Almerigogna; ta stavba žal ne stoji več. Sicer pa je zidava z barbakani v Kopru precej pogostna in Caprin ima prav, ko posebej poudarja to posebnost koprske arhitekture, saj je ni mogoče srečati v nobenem izmed istrskih mest, celo v Izoli in v Piranu ne, čeprav sta Kopru najbližja. Podoben primer najde šele v Firencah in v nekaterih drugih toskanskih mestih, kjer »obstaja iz tega časa (15. stol.) dvojna vrsta poslopij, ki so se dvigala nad ozkimi uličicami in so imela obliko obrnjenih stopnic; vsako nadstropje sega iz nadstropja pod njim, podprto s podpornimi kamni tako, da se strešni venci med seboj skoraj dotikajo«. Mislil je torej na večnadstropne stavbe, vendar v Kopru nobena izmed podobnih ohranjenih hiš ne preseže višine enega nadstropja — čela in mansarde so dodani v baroku.

Če pa Caprinova predmena drži, lahko hiše, katerih prvo nadstropje sloni na barbakanih, postavimo v 15. stoletje. Tako bi lahko bliže časovno določili nekaj drugih stavb, na primer tri skupaj stoječe hiše v Kidričevi ulici, od katerih pa ima zadnja del barbakanov že zazidanih, hišo Favento-Guzzi v Obzidni ulici in stavbo v Kačji ulici, pa tudi čas nastanka v renesansi predelane stavbe na vogalu Gallusove ulice in Ulice stare pošte. Računati moramo tudi s tem, da je tak način zidave statično zelo zahteven in da so nedvomno marsikje, ko so se v stranskem zidu začele kazati razpoke, barbakane kratko in malo odstranili in pozidali nov zid kar nad pritličnim.

Kamniti prstani
Posebno zanimivi so tudi kamniti prstani, ki jih odkrijemo na vrsti romanskih in gotskih stavb, ponekod pa tudi na kasnejših, kar seveda kaže, da so bile predelane. Pravega namena prstanov ni mogoče ugotoviti, saj njihova razpostavitev ne dovoljuje nobene logične funkcije v zvezi s sušenjem perila, pridrževanjem polken ipd. Ostajajo pa posebnost ne le za koprsko arhitekturo, temveč tudi za stavbarstvo drugih primorskih mest

Poudarjen lesen napušč
Vse gotske stavbe, tudi patricijske, sklepa zelo poudarjen lesen napušč, podprt z močno profiliranimi konzolami, ki so bile najbrž večinoma še obrobljene z leseno, drobno ornamentirano letvijo, kakršna se je delno ohranila na vzhodni fasadi hiše Favento-Guzzi in na palači Almerigogna.

Lesen napušč hiše Favento Guzzi

Zanimiva je notranja razdelitev prostorov paolanskih in ribiških hiš. Skozi vrata pridemo v širen prostor, ki pa ne rabi reprezentanci kot v patricijskih palačah, temveč je shramba za orodje in hlev za osla, torej gospodarski del hiše. Daljše stavbe imajo lahko tudi po več takšnih prostorov, a praviloma niso bili namenjeni stanovanjem. V stanovanjske prostore prvega nadstropja peljejo iz pritličja v bližini glavnega vhoda lesene stopnice. Danes ni opaziti kake posebne razdelitve prostorov, predvsem zato ne, ker so vse stavbe v pritličju in nadstropju že močno predelane. Ponekod je na zunanji steni viden še ostanek nape.

Ornamentirana fasada
Patricijske hiše so se od drugih ločile predvsem po tem, da so bile navadno pozidane v dve nadstropji in skoraj dosledno ometane. Povrhu jih je bilo precej okrašenih na obcestni fasadi z bogato ornamentiko, narejeno v freskantski tehniki prek celotne stene. Danes je zanimivo zlasti pred kratkim restavrirano pročelje palače Almerigogna na Gortanovem trgu. V zadnjem trenutku so bile najbrž obnovljene tudi fasade hiše Galli v Čevljarski ulici za Pretorsko palačo ter stavbe na barbakanih v Kidričevi ulici. Sledovi slikarij so vidni tudi drugod — v lokih podstrešnega friza na hiši Rampin v Ulici talcev; verjetno je bila poslikana tudi sosednja hiša Romani, ki ima enak stavbni okras.

Ornamentirana fasada palače Almerigogni
Na splošno so bile poslikave gotskih fasad v beneškem vplivnem krogu precej pogostne. Pompeo Molmenti je freske, ki krasijo beneške palače opisal takole: »Ometi s konca 14. stoletja in prvih let naslednjega so že izginili; kljub temu pa lahko še vidimo prvotno barvo in občudujemo lepe ornamente z listi, podobe v elegantnih oblikah, prepletene geometrijske like vse naokrog šilastih oken, pod venci in na prostih površinah stene; zlasti v nekaterih slikah Vittora Carpaccia in Gentila Bellinija, ki jih vidimo na rdeče poslikanih gotskih palačah, bogatih ljubkih ornamentov, zelo primernih, če ne celo potrebnih nenavadni slovesnosti in vzhodnjaštvu te arhitekture.«

Na znani sliki Vittora Carpaccia iz leta 1517 vidimo poslikano tudi fasado takratnega Albergo nuovo na današnjem Titovem trgu. Ni izključeno, da je bila tudi stavba poleg njega, Magazzeno delle Munizioni ali Armeria, podobno okrašena. Koper je nedvomno tudi glede tega sledil Benetkam.

Vir:
Matija Murko, https://www.facebook.com/groups/1569679486669759/permalink/1664528903851483/