Stala je na vzhodnem obrobju Škocjana, vrh 107 metrov visoke oble vzpetine Šantoma (San Tommaso, S. Toma, Sveti Tomaž), ki omogoča dober razgled na Koper in njegovo zaledje. Leta 1756 jo je dala zgraditi vplivna koprska patricijska družina Gravisi-Barbabianca, ki je imela v Kopru razkošno baročno palačo iz leta 1710, v kateri je sedaj glasbena šola. Okoli leta 1800 so rezidenčno stavbo prenovili v klasicistični maniri.

  Razsežni kompleks vile Gravisi-Barbabianca na današnjem hribu sv. Tomaža (vzpetina Šantoma) na obrobju Škocjana pri Kopru v mapi Franciscejskega katastra.

Na vzpetini Šantoma stoječa podolžna pravokotna 9 x 2-osna enonadstropna rezidenčna stavba s štirikapno položno streho in manjšim sanitarnim izzidkom na krajši zahodni stranski fasadi je verjetno takrat nad triosnim osrednjim delom glavne fasade dobila trikotno čelo, ki je bilo na vrhu opremljeno  s skulpturo  Venere, na straneh pa s skulpturami amoretov. Ko je stavbo leta 1937 obiskal Francesco Semi, je bila še dobro ohranjena in je najbolje od vseh vil v zaledju Kopra zrcalila gosposkost časa, v katerem je nastala.

Glavna fasada vile Gravisi-Barbabianca iz leta 1937

Poseben čar ji daje lega vrh razglednega griča, ki je omogočala širok pogled na morje, sončne zahode in razgibano gričevnato pokrajino na drugi strani. Proti razsežnemu ravnemu dvorišču na severni strani obrnjena glavna fasada je bila opremljena z velikimi pravokotnimi okenskimi obrobami, ki so bile v triosnem osrednjem delu  v nadstropju poudarjene s trikotnimi čeli in konzolno navzven pomaknjenimi slepimi podokenskimi balustradnimi ograjami.

 Vhodni portal na posestvo danes

Skozi pravokotni portal je bila dostopna prostorna veža, iz katere je peljalo do reprezentativnih prostorov v nadstropju reprezentativno stopnišče iz belega istrskega kamna, oblikovano podobno kot baročno stopnišče palače Gravisi-Barbabianca v Kopru in opremljeno s sliko Tomaža Akvinskega iz porušene bližnje srednjeveške cerkvice Svetega Tomaža. Nad vežo je bil osrednji salon, ki je segal od severne do južne fasade.

Vzhodno polovico kompleksa je zavzemalo še sedaj ohranjeno razsežno izravnano in tlakovano dvorišče z vodnjakom. Na južni strani dvorišča je stalo dolgo stransko poslopje, ki je sedaj razkrito, a še ohranjeno v obsegu obodnih zidov. Poslopje je bilo opremljeno s spahnjenico in na dvoriščni strani deloma odprto z arkadnim hodnikom.

 Arkadni hodnik stranskega poslopja v današnji podobi

Na južni strani je imelo dva manjša izzidka; zahodni  je sedaj nadomeščen z novo večjo pritlično stavbo.

Nova pritlična stavba

Zahodno polovico kompleksa je zavzemal sestav treh geometrijskih parternih vrtov z rezidenčno stavbo na srednini. Severni in zahodni vrt sta sedaj zaraščeno z gozdom, manjši južni parterni vrt na obzidani spodnji terasi pa je obnovljen.

Pogled na manjši južni parterni vrt

Leta 1943 je odlična stavba pogorela. Do leta 1990 se je ves kompleks spremenil v popolno razvalino, ki je pred nekaj leti prešla v zasebno last.

Lokacija vile pa je tudi arheološko najdišče, ki obsega hrib Sv. Tomaža. Izpričana je prazgodovinska in antična poselitev; obstajajo prazgodovinske in antične naselbinske najdbe; izstopajo temelji antičnih stavb in mozaik; gre za kontinuiteto poselitve.

Viri:

https://www.eheritage.si/apl/real.aspx?id=1560

http://giskd2s.situla.org/rkd/opis.asp?esd=1560

Sapač, Igor. Gradovi, utrdbe, dvorci, vile v Slovenskem primorju in bližnji soseščini: Ljubljana: Viharnik, 2014, str. 78