Po spominskem izročilu naj bi se tam skrival Primož Trubar, slovenski protestant in avtor prvih dveh slovenskih knjig Katekizma in Abecednika (1550).
Tega sicer ni mogoče dokazati, res pa je, da, kot nam poroča Vinko Gabrski v svojem »Križem po piranski občini (1965), je bila vas San Pietro dell’ Amata v 16. stoletju fevd rodbine Vergerijev iz Kopra, kjer so imeli tudi svojo rezidenco, v kateri so se skrivali protestanti in da se je tudi koprski škof Peter Pavel Vergerij ml. kot protestant skrival pri »Šempetru, kjer so še danes zaznavni sledovi rodbinskega gradišča Čuklje (Zuccole)« . Na njegovo pobudo je Trubar po prvih objavah v slovenskem jeziku opustil gotico in jo nadomestil s latinico. Iz Čukelj naj bi Peter Pavel Vergerij mlajši leta 1548 pobegnil v Nemčijo.
Z bogato koprsko rodbino Vergerijev; ki je imela v Čukljah utrjen kaštel, so povezane tudi naslednje zgodbe, ki jih je povedal domačin Anton Špeh (1924-2008) po domače Tonin Šavrončić:
»Vse njive so ble ten naše. Vse Čuklje. Jaz sen storil pol življenja tan ali sen pasel ali delal. To štorijo mi je vre moj ranek (pokojni) oća povedal, ma da to vsi znajo in on je umrl vre (že) 1968 leta. Pravjo, da so tan orali dva moži ino vse na enbot je eden vidu en pun lonec zlatih monet (kovancev) Te monete so hodile gor, ma da so ble štrigane (začarane op. avt) in da so ga štrigale, da je zakričal: »Vstavi kume!« (krstni boter op. avt) Vstavi!« Uni, ki je bil od napred in ni vidu kaj se dogaja je ustavil in lonec je pal globoko nazet u zemljo, da ga niso već našli. Da ga bijo našli bijo bli miljonari, taku so ostali reveži, kurki so bli prej.«
Pokojni oče (1876–1968) mu je v zvezi s Čukljami in s skritimi bogastvi povedal tudi zanimivo zgodbo, ki po svoji formulaciji spominja na lov na zaklad: »Muj oća je zmeron pravu, ma tu po italijansko: »Čuklje med tremi hribi. (Tam) en kamen. Odtis roke na njej. Pod roko krona svetih treh kraljev«
