Nad cerkvenim vhodom je kamnita gred z letnico 1614 in na njej sta zapisani imeni Benco in Marinaz, ki sta cerkev sezidala.
Napis nad vhodom v cerkvico: I MICOLIZ AD 29 MAY 16+14 BENCO MARINAZ FF
Zanimiv je tudi napis, ki govori o temu, kako je bila cerkvica obnovljena leta 1865. Kaj pa točno pomeni napis domačini ne vedo več povedati.
Napis nad vhodom
Ljudsko izročilo o gradnji pokopališke cerkvice
Ljudsko izročilo o poteku zidave te cerkvice je še danes zelo živo in sicer naj bi župnik na nekem pomladanskem vaškem plesu pri zaselku Špehi, na prostoru izsušene mlake, pokaral vaščane, da nimajo cerkve na pokopališču. Vaščani so rekli, da bodo naredili cerkev do »fešte« sv. Marije (15.8.), in župnik je zaradi izredno kratkega roka obljubil, da bo v tem primeru nosil oslovsko »bašto« – sedlo – na hrbtu na sejmu v Bujah.
»Seveda je bla tu ena velika sramota za župnika. In uni so baje nuć in dan deleli in ratalo jin je naredit to cerkvo. In ta župnik ni hotel nosit bašte in uni so ga prjeli in hitli tan dol v eno jamo pr vasi Motrin in ponjer naj bi on pršu ven iz te jame nekje par Umaga. In ponjer naj bi on panal. Panati pomeni tu, da jih je začarau, da so usi pomrli, vsak mož, ji se je pisal Marinac je umrl. In naj bi ostala samo ena noseča žena z Marincem in taku naj bi se ta rod ohranil«. Še danes živijo Marinci v Sv. Petru.
V pokopališki cerkvi so zanimive slike smrti, ki jih je narisal Emil Gazič iz sosednje Nove vasi.
Slike smrti
Na vrhu hriba sv. Duh (255 m) je zelo lep pogled na Sečoveljske soline in Piranski zaliv.
Pogled na Sečoveljske soline
Prav tako se z vrha sv. Duh-a vidi prečudovit pogled na našo najvišjo goro – TRIGLAV.
Pogled na Triglav
