Na prvem mestu je uporaba novih gradiv, ki so nekompatibilna s starimi. Kamnit zid ne mara cementa in drugih sodobnih veziv. Tudi zamenjava lesenih stropnih in strešnih konstrukcij z železobetonskimi ploščami, izpeljanih z izgovorom statične utrditve, so redko upravičene. Nasprotno, nenatančna in nestrokovna vgradnja betonskih elementov v obstoječo konstrukcijo se lahko v bodočnosti, posebej pri zemeljskih premikih, usodno maščuje s porušitvijo.

Tudi odstiranje ometanih kamnitih zidov, ki je v našem času zelo modno, je z vidika funkcije ometa napačno. Omet ščiti kamen pred zunanjimi vplivi in če je le bil denar pri hiši, so stavbo ometali. V hotenju pokazati, da je hiša iz kamna, pa nekateri pustijo v ometu različno velike in oblikovane kvadratne, elipsaste in drugače oblikovane lise, ki so smešne in z likovnega vidika nedopustne.
Lastnike starih hiš je pogosto težko prepričati, da bodo pri popravljanju in obnavljanju ohranili stara lesna okna in polknice, oziroma da jih bodo nadomestili z replikami v lesu.Sodobna proizvodnja plastičnega in kovinskega stavbnega pohištva je močna, prodaja pa je vsiljiva in do starih hiš nevljudna. Pri vprašanju zgoraj, kako bi država ali občina lahko vplivali na izboljšanje stanja, namig – subvencioniranje lesenega stavbnega pohištva za uporabnike starih hiš.

Še bi lahko naštevali, pa naj bo to zadnje: prizidki, nadzidki, zunanje stopnice, terase, garaže, … množica novega, ki je oblikovana nedomišljeno in je s staro stavbo ali njenim delom popolnoma neusklajena. Harmonija, temelj lepega je tako porušena in vtis celote je neprijeten in grd.

Iz intervjuja dr. Žive Dreu v Obala plus št. 44, oktober 2022, str. 20
https://obalaplus.si/sodobno-zivljenje-v-stari-hisi-je-dragocen-dar/