Kraški rob je izrazito prehodna pokrajina (Smernice za skupno upravljanje, 2020), ki se v stopnjah na razdalji 2,5 km spusti tudi do 450 višinskih metrov, kar se kaže v njenih geoloških, geomorfoloških, klimatskih in vegetacijskih značilnostih. Ta izrazita geomorfološka stopnja predstavlja mejni pas med višje ležečim planotastim svetom Krasa in Čičarije (bela Istra) na eni strani ter flišno Istro (siva Istra) s tržaškim obalnim pasom na drugi. Območje ima zaradi bližine večjih mest dobro cestno infrastrukturo, ki omogoča dnevne migracije prebivalcev.
Projektno območje je bilo leta 1991 opredeljeno kot območje predlaganega krajinskega parka Kraški rob, ZRSVN pa je za to območje pripravil Strokovne podlage za opredelitev ukrepov varstva naravnih vrednot in ohranjanja biotske raznovrstnosti na območju kraškega roba (2004), ki so nastale v okviru projekta LIFE. Isti zavod je leta 2020 prispeval še Smernice za skupno upravljanje N2000 na projektnem območju Kraški rob.
Možnosti razvoja turistične ponudbe na podeželju so precejšnje. Gričevnata in rodovitnamediteranska pokrajina prav nič ne zaostaja za v svetu že uveljavljeno Toskano ali Korziko, le ponudba ni še primerljivo organizirana.
Podeželje Slovenske Istre ni bilo nikoli obravnavano kot turistično področje, saj so se vse moči razvoja turizma v Slovenski Istri pa tudi v mestni občini Koper osredotočale na Obalo, gradilo se je na ”sonce-morje-plaža” turizmu. V zadnjem času pa se vse bolj uveljavlja interes po trženju Obalnega zaledja in podeželja v turistične namene, vendar je organiziranost turistične ponudbe v teh krajih razpršena. Število malih ponudnikov je veliko, prepletajo pa se javni, zasebni in civilni interesi, to pomeni, da se tu srečujejo predstavniki oblasti, gospodarstva in prebivalcev.
Slovenska obala je kratka in preveč urbanizirana, zato se narave željni turisti in obiskovalci čedalje bolj obračajo v njeno zaledje. Obenem jim Obalno zaledje in podeželje Slovenske Istre ponujata številne turistične atrakcije in ima že razvite turistične proizvode in storitve (gostilne in osmice, turistične kmetije, sakralne objekte, vinske ceste, sprehajalne in gozdne poti, itd.).
Večina teh proizvodov in storitev je razdrobljenih in nepovezanih, zato bi morala biti temeljna usmeritev tega področja razvoj integralnih turističnih proizvodov, ki bodo temeljili na povezovanju turističnih ponudnikov tako na podjetniški kot tudi na trženjski ravni. Sprehodi in kolesarjenje po naravi, obiskovanje cerkva in starih istrskih vasi, itd. so zastonj in ne prinašajo neposrednega zaslužka, čeprav morajo obiskovalci nekje prenočiti, se nahraniti, zabavati, itd. in je zato zaslužek z njihovim obiskom šele posreden.
Potencial območja tiči tako v naravnih, kot tudi kulturno – zgodovinskih znamenitosti krajev ob Kraškem robu. Z Osapsko steno, naravnimi mostovi, spodmoli, sprehajalnimi ter kolesarskimi potmi privablja obiskovalce, željne rekreacije in športnih aktivnosti, s slikovitimi vasmi, kulturno dediščino obrambnih zgradb, fresk, zgodovino štrig in štrigonov pa tiste obiskovalce, ki iščejo kulturno izobraževalne vsebine (Dravinec, 2021).
Celotno območje Kraškega roba (Projektna naloga, Smernice, 2021) se ponaša s številnimi redkimi rastlinskimi in živalskimi vrstami ter visoko stopnjo ohranjenosti biotske pestrosti. S tega vidika obravnavano območje velja za skrit, a še kako prebujajoči se turistični biser.
Tipična istrska vaška jedra so večinoma še vedno ohranjena s tradicionalno kamnito arhitekturo, sakralna dediščina je v zelo dobrem stanju, krajina je prepredena s suhimi zidovi in drugimi kamnitimi artefakti, kar vse daje prepoznavni kulturno dediščinski pečat. Tako postaja slabost zaostanka v razvoju prednost za nameravani preboj kot ga zastavlja predmetni poslovni načrt.
Sredozemsko podnebje s turizmom, bližina urbanih središč, neokrnjena narava in naravne danosti območja omogočajo številne rabe in spodbujajo obisk Kraškega roba. Poleg lokalnega prebivalstva, ki ga uporablja za bivanje, kmetijstvo in gozdarjenje, ga redno obiskujejo še gostje od drugod. Za plezanje, pohodništvo, kolesarjenje in jadralno padalstvo ter lovci, vozniki terenskih vozil, nabiralci gozdnih in negozdnih plodov, speleologi, jamarji in naravoslovni turisti (LIKE, 2020)
Ob nenadzorovanem upravljanju (Projektna naloga, Smernice, 2021) lahko območje hitro postane degradirano in kot tako izgubi svojo vrednost. Kapitalska šibkost in razdrobljenost ponudnikov ter pomanjkanje aktivnejšega upravljanja tega območja razvoj same destinacije zavirajo, zato s tega vidika še ni dosegla turističnega preporoda, ki ga lahko.
Obstoječo športno in turistično ponudbo ter samo lego območja velja izkoristiti pri ustvarjanju novih podjetniških priložnosti, razvoju trajnostnega turizma in sami krepitvi razvoja podeželja kot področja, ki neposredno dopolnjuje tisti bolj urbani del Mestne občine Koper. Razdrobljenost krajev in vasi po relativno obsežnem območju zahteva njihovo večjo medsebojno povezanost, enotno informiranje in skupne promocijske ter druge dejavnosti, saj se lahko le tako vzpostavi trajnostni turizem, ki bo v ravnotežju s podeželskim okoljem.
Za izvajanje aktivnosti, ki bodo omogočale izkoristek turističnega in širšega ekonomskega potenciala območja, je potrebno vzpostaviti pogoje za ureditev območja kot celote - z vzpostavitvijo centra za obiskovalce, z enotnim upravljanjem in z ureditvijo dodatnih mikrolokacij, ki so iz vidika lokalnega prebivalstva, lastnikov, ostalih deležnikov ter varstva narave širše družbeno sprejemljive. Sočasno je treba spodbujati razvoj gospodarske dejavnosti, ki zagotavlja spremljevalne storitve. Predvsem zasebne namestitve, obrate s prehrano in druge podporne storitve uporabnikom (trgovine z opremo, lokalnimi izdelki, servisne delavnice, prevozi do mikrolokacij ipd.).
Viri in literatura:
Smernice za umestitev športnih in turističnih vsebin na Kraški rob, Projektna naloga (Jana Tolja;Goran Sambt; Sekule Popović; Jasna Cupin; Januar 2021)
Dravinec, S. (2021) »Na meji med Krasom in Istro«, Primorske novice [online]. Dostopno na: https://www.primorske.si/2021/04/09/na-meji-med-krasom-in-istro [dostop 12. avgusta 2021].
Mestna občina Koper (2018) Outdoor Sports Park, Center športov in aktivnosti na območju Kraškega roba (interno gradivo), Mestna občina Koper.
Trampuš, T., Cernich, S., Mihevc, N. (2020). Smernice za skupno upravljanje N2000 na projektnem območju kraški rob. LIKE
Priprava predloga posebnih usmeritev za prometne vsebine v mestni občini Koper, Projekt PUT-UP Istre, Koper, april 2016 http://put-up-istre.eu/uploads/media/Studija_prostornih_smjernica-Kopar-Buzet.pdf
