Mešana raba pa se je ohranila vse do srede dvajsetega stoletja. To pomeni, da je med trajnimi kulturami – vinsko trto, oljkami in sadnim drevjem – človek gojil tudi zelenjavo in stročnice. Severna in strmejša pobočja pa je človek prepuščal gozdu, kjer ga lahko srečamo še danes, čeprav v ankaranski občini le v fragmentih.
Ankaranska občina je torej tipična ekstenzivna submediteranska kulturna krajina z mozaikom trajnih kultur, njiv, vrtov, mejic in gozdnih otokov, vmes je nekaj srednje velikih zaplat gozda, nekaj starih zdraviliških parkov ter slanih močvirij, ki skrivajo veliko zanimivih vrst rastlin. Urbanizacija in ekspanzivna gradnja že od časa polpretekle zgodovine puščata velik pečat na pokrajini.
Kulturna krajina Ankaranskega podeželja
Kulturna krajina Ankaranskega podeželja
Človek je pred približno 2.500 leti teren spremenil v njive, oljčnike, vinograde ali pa je ohranjal »mešano rabo« (coltura mista); mehko oblikovana flišna pokrajina s številnimi kulturnimi terasami je dobila značilen pečat.
Published in
Naravne znamenitosti|76b960
