Vrste stegnjenih domov ali strnjeno stoječih hiš, ki stoje vzporedno s cesto ali pravokotno nanjo v vzporednih redovih, nakazujejo dosledno urejenost, premočrtnost istrskega naselja.
Istrsko naselje je vrstno ali gručasto, je zaselek ali vas.

Lopar predstavlja značilno dolgo vas, dvovrstno obcestno naselje. To vrstno naselje se je v svojevrstnosti razvilo v Istri in ni podobno drugim vrstnim naseljem. »Dolga vas je navezana na ravnino. Zanjo je značilno, da je v starejših primerih skoraj vedno izraz oziroma posledica načrtne kolonizacije dotičnega ozemlja.« Tako jo označuje Ložar (Narodopisje Slovencev I. del, str. 56). Istrsko obcestno vas so poleg geografskih in socialnih rodile tudi podnebne razmere. Lopar leži ob cesti, ki se v krivenčasti črti dviguje po dolgem grebenu od jugozahoda proti severovzhodu. Posamezna gospodarstva leže pravokotno na cesto kot stegnjeni domovi. Obrnjena so proti jugozahodu. Edino hiše št. 211—215, ki so bile pred 120 leti last ene same družine Hrvatinov, se družijo okrog pravokotne korte. Korta je obrnjena s svojo nezazidano stranico proti morju, od koder pripihlja mornik. Ostale stranice obdajajo hiše bratov Hrvatinov. A vse niso obrnjene proti korti, temveč ji kaže hiša št. 215 hrbet, kar potrjuje že večkrat ugotovljeno dejstvo, da je odločala pri postavljanju hiš orientacija na sonce, morje in vetrove. In res, če se vzpenjamo po cesti, ki nas privede iz Marezig proti vrhu grebena, vidimo domove v dolgih stegnjenih vrstah, ki leže skoraj vsi na naši levici pravokotno na cesto. Le nekaj strnjeno stoječih hiš leži vzporedno s cesto in so obrnjene proti jugovzhodu oziroma proti jugu, torej so tudi zaščitene pred burjo in podsončnikom. Edino zmedo v tej splošni urejenosti bi predstavljala enocelična ognjenica Antona Dobrinje v Grahih št. 29, ki jo pa ščiti pred vetrovi nasproti stoječa nadstropna hiša.

Dekani so gručasta vas, ki pa ima v začetni osnovi odlike vrstne vasi. Hiše leže ob treh cestah. Dve se dvigujeta ob levem in desnem bregu potoka v smeri jugozahod—severovzhod. Tretja, hrbtenica naselja, se priključi v pravem kotu na levem bregu, s smerjo jugovzhod— severozahod. Ker piha burja od severovzhoda, je temu primerno lice cele ceste. Na severovzhodni strani so hiše z licem obrnjene proti cesti, na jugozahodni strani se pa obračajo proti cesti s slepimi, mrkimi lici; hišni vhodi in baladurji so z nasprotne strani, s korte, v katero pridemo »pod kalono« ali skozi »ulico« hiše (glej Ortlanovo hišo!).

Dekanom sorodno gručasto naselje je v svoji osnovi Boršt. Domovi se vrste ob dveh cestah. A ko se vzpenjamo proti sredini vasi, kjer je še pred letom stal vodnjak »puč«, vidimo, da imajo le domovi na naši levici, to je na vzhodu, svoje vhode obrnjene proti cesti, na desni strani so domovi dostopni z dvoriščne strani. Zopet sta burja in podsončnik tista tirana, ki sta usmerjala orientacijo hiš. Ne glede na to, kje in kako se vije glavna prometna žila, gledajo vse hiše proti severozahodu, zahodu ali jugozahodu in so vedno z zazidano hrbtno stranjo obrnjene proti burji in vzhodnemu vetru.

Gručasti zaselek Gorenjci, ki leži na ploščadi hriba nad Borštom, obsega samo nekaj hiš, ki so pa vse dosledno zaobrnjene proti jugozahodu, kjer so v zavetju pred pišem burje in mrazom, ki ga pripiha pozimi podsončnik. V tem zaselku smo že omenili dolgi, stegnjeni dom Bembičev z njegovo slikovito arhitekturo, ki jo grade zaščitni zidovi proti podsončniku.

Kombinacijo gručaste in vrstne vasi bi predstavljali Rojci. Leže ob cesti, ki se odcepi od marežganske in vodi proti Centurju. Medtem ko so na vhodni ploščadi gručasto postavljene pritlične in nadstropne hiše, se kasneje začenja strnjeni sistem hiš, ki so pritlične proti cestni strani, nadstropne z nasprotne. Orientirane so proti jugozahodu. Pred hišami so male, visoko obzidane korte, v katere se podaljšuje življenje hiše. Visoki ogradni zidovi jih ščitijo pred vetrovi. O tem zgovorno pričajo živobarvni lončki cvetic.

Gručasta vas Labor leži vrhu hriba. Živahno, veselo barvito naselje, v katerem se s sivim kamenjem družijo pelargonije in nageljni, ima ozke, stisnjene ulice s slikovitimi pogledi na bogate arhitekture kaminov, na »vovte«, skozi katere se vidi življenje v kortah. Tu ne moremo govoriti o enotni orientaciji hiš, ki se naslanjajo druga ob drugo in se medsebojno ščitijo.

Obiskali in ogledali smo si kraje in hiše v slovenski Istri. Prebivalci so se prilagodili prirodi in se z njo povezali z vsemi značilnostmi svoje gradnje. Povezal jih je sivkastorjavi, skrilasto se lomeči kamen, iz katerega so vse zidane. Sivkastordeče strehe iz korcev se skladno vežejo z barvo rdeče primorske prsti. Latnik, ki spredaj zasenčuje hišo, povezuje njeno arhitekturo z zelenjem istrske prirode. Šališ pred hišo se izgublja v netlakovani del korte, pa ponavlja svoj romboidni motiv v kamnitih strehah kotcev. Pokrajina sama ima pobočja, zaščitena pred burjo, pokrita s polji in vinogradi, njim nasproti so občinski pašniki, »kamenele«, ki jih opihava burja. Povsod srečujemo na eni strani vso živahnost in zdravo žilavost slovenskega Istrana, na drugi pa opazujemo trdo, a dosledno in smotrno borbo človeka s prirodo.

Več pa na tej povezavi.

Vir:
Šuklje, Gizela (1952). Vpliv podnebnih razmer na oblikovanje hiš in naselij v slovenski Istri. Slovenski etnograf, letn. 5, str. 44-53, 4 f. pril. URN:NBN:SI:doc-OCKYK2WS from http://www.dlib.si
Dostopno na: https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-OCKYK2WS/66079c2e-2b7e-456c-a07e-7d56209842f9/PDF