Povezava obrambnih objektov se od kraškega roba (Socerb – Osp – Črni Kal -Podpeč – Hrastovlje) nadaljuje v notranjost hribovite Istre, kjer sta se ohranili utrdba v Kubedu in obrambna stolpa pri Gradinu. Kraški rob in Breg sta vedno imela strateški pomen. Ločevala sta dva svetova, lokalno flišno Istro in apnenčasti Kras, v širšem smislu pa Sredozemlje od celine. Na samem kraškem robu, v njegovem celotnem poteku, zasledimo večje število prazgodovinskih gradišč. Nekatera so bila naseljena do prihoda Rimljanov. Kontinuiteta poselitve se nadaljuje z rimskimi latifundijami.

Po propadu frankovskega cesarstva je ozemlje Kopra prišlo pod oblast nemških cerkvenih in posvetnih upraviteljev, ki so načrtno naseljevali izpraznjena območja. To je tudi obdobje daljšega naseljevanja Slovanov oziroma Slovencev v Istro, na kar kažejo tudi slovanska krajevna imena starejšega tipa. Naselili so se na podnožju utrjenih postojank, ki jih je na Kraškem robu začel obnavljati in ponovno graditi istrski mejni grof Ulrih Weimarski. Po vojni s Trstom leta 1254 je ves obrambni kompleks z vasmi Osp, Gabrovica, Rožar, Črni Kal, Loka, Podpeč, Zazid in Rakitovec prešel pod Koprski komun. S podreditvijo Kopra leta 1279 so postali lastniki obrambnega sistema na Kraškem robu Benečani.

Že pred sredo 13. stoletja so tudi Habsburžani posegli v boj med silami ob zgornjem Jadranu; po letu 1335 so se utrdili v zaledju do kraških prehodov. Meja je potekala ravno, nekako po sredi današnje krajevne skupnosti Črni Kal . Na »avstrijski« strani mejne črte so bile vasi Socerb, Kastelec, Črni Kal in Črnotiče, na »beneški« strani pa vasi Osp, Gabrovica, Rožar, Loka, Bezovica, Podpeč, Praproče, Zazid in Rakitovec kot zadnja vas koprskega ozemlja na meji med Brkini, Čičarijo in Krasom. Tedaj potegnjena meja se ni več spreminjala do propada Serenissime.
Območje Kraškega roba sovpada s protiturško obrambno linijo. Koper je v času prvih turških vdorov že z obrambo v gradovih v Novem Gradu, Črnem Kalu, na Socerbu, Mokovu in Zagradu odbijal nenadne turške vdore;

Vendar so bili pri obrambi Kopra nedvomno izrednega pomena v zaledju razporejene vaške utrdbe – tabori (Šmarje, Koštabona, Glem, Gradin, Movraž, Kubed in Hrastovlje), kasteli (v Podpeči, Loki, Rožarju, Tinjanu, Bezovici in Ospu), utrjene postojanke (v Zazidu in Zasedu) s katerimi je deželna obramba v času najhujših turških vdorov v Istro v letih od 1470 do 1483 in 1499 do 1502 uspešno kljubovala, medtem ko je bil grad v Zanigradu za časa turške vojne porušen. V tem času so zgrajeni tabor v Hrastovljah, jama Podpeč, jama Črni Kal ter grad pri Gradinu. Do obalnih mest pa Turki niso uspeli prodreti ravno zaradi uspešne obrambne organizacije na podeželju, ki je zato trpelo vse strahote njihovih uničevanj.

Vir:
Benčič Mohar, Eda. Kulturna dediščina podeželja občin Piran in Izola ter Mestne občine Koper. Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Piran, marec 2004