Iz Istre je danes izginil izraz hram, ki je imel sicer dva pomena: pomenil je hlev, pa tudi komunsko hišo, v kateri so hranili vaško orodje. Poseben prostor, ki je lahko bil del hrama, ali pa je stal sam zase, se je imenoval kanava. V njem so hranili vino in meso.

Na Krasu, v Brkinih in Čičariji hram pomeni klet, shrambo, medtem ko je štala izključno prostor za živino. Obvezen del vsake domačije je bil iz kamna zidana gnojna jama ali gnojnik, seveda če je domačija imela blago v hlevu.

V sklopu domačije bomo opazili tudi manjše kamnite stavbe, visoke okoli dva metra, lahko z več prekati in vedno z nižjim odprtim in zagrajenim predprostorom, kjer so bila korita za hrano. To so svinjaki, kotci, prkati, ki so po vsej Istri ohranili isto obliko.

Redkokje je še ohranjena iz kamna zidana lopa – pod, ki je služila za shranjevanje poljščin ali življenja, kot so jim mnogi pravili.

Na Krasu in v Istri, včasih prav daleč od naselja, so v vinogradih in na senožetih med kamnitimi zidovi zgradili majhne kvadratne ali okrogle stavbe, imenovane hiške, bajte ali kažete. Gradili so jih iz odvečnega kamna brez veznega materiala – na suho. Nekatere imajo kamnito kupolo in v notranjosti preprosto ognjišče. V teh poljskih hiškah so hranili orodje, začasno poljščine in se vanje zatekali pred pripekajočim soncem ali nevihto.

Vir: Ciglič, Zvona. Kamniti svet. Pokrajinski muzej Koper, Koper 1993