Razvijala se je neodvisno od mesta, četudi je tam včasih črpala vzore, ali pa so bili vplivi obojestranski. Z etnološko analizo stavb bi lahko v veliki meri ugotovili, kakšen je bil njihov razvoj. Različni objekti skupaj z inventarjem i vsem, kar oblikuje vas, se niso ohranili do danes v prvotni obliki. Tudi tiste stavbe, ki so ohranjene, so v določenem časovnem razmiku zagotovo spreminjale svoj videz in strukturo. Vzrokov zato je več. Verjetno je najpomembnejši sociološki motiv. Z menjavo generacij so se z leti menjali gospodarji, z njimi pa tudi potrebe in zahteve. Spreminjala se je tudi funkcija prostorov: stavbe so širili, posodabljali, in popravljali. Vse to je spreminjalo podobo vasi. Poleg socioloških motivov so pomembni tudi psihološki – želja po intimnem in zasebnem prostoru. Ne gre pa tudi zanemariti ekonomske moči lastnikov, ki je skozi generacije nihala od razcveta do stagnacije. Podobo vasi je v določenih primerih spremenil tudi zgodovinski slog, vendar le tedaj, ko je bil naročnik ekonomsko dovolj močan, odprt in dovzeten za spremembo po vzoru mesta.
V arhitekturnem izrazu najstarejših stavb je opazna določena skromnost. Ta odseva način življenja in gospodarske zmogljivosti. Pozneje je gmotni napredek – povezan z bolj živahno trgovino in komunikacijo predvsem s Koprom in Trstom – vplival na nove poglede in zahteve. Vaščani so želeli domačijam spremeniti videz in začeli so v svoje okolje vnašati čedalje več elementov, povzetih po mestnih vzorih.
Bistvena sprememba se je na podeželju zgodila v povojnem obdobju, ki je s korenitimi političnimi, gospodarskimi in kulturnimi zasuki (sprememba meja, agrarna reforma, razlaščanje zemlje, zadružništvo, neurejene povezave z mesti) močno vplivalo na to, da so začeli kmetje množično zapuščati svoje vasi. Ne smemo pa zanemariti niti splošnih sprememb, ki so zajele vso Evropo in večji del sveta: urbanizacija, industrializacija, civilizacijski dosežki in uvajanje novih informacijskih medijev so postopoma vplivali na miselno preobrazbo in zavest ljudi.
Vir: Ciglič, Zvona. Kamniti svet. Pokrajinski muzej Koper, Koper 1993
