Tudi kamnita streha je danes že prava redkost. Pokriva le še kakšno podružnično cerkvico, zapuščeno gospodarsko poslopje ali zaščiten kulturni objekt. Danes vse tipe primorske hiše prekrivajo žlebasti strešniki, korci ali kope.

Zavoljo močne burje so obteženi s kamni. Kamnita streha, ki jo v virih imenujejo tudi prastreha, je bila narejena iz surovo lomljenih kamnitih plošč – skrl, škrl ali skale. Strešni nagibi so bili dokaj strmi, da so razbremenili strešno konstrukcijo, katere težo so povzročale kamnite plošče s pritiskom na nosilne stene. Plošče so bile prekrite in vpete na konstrukcijo. Če pa so prekrivale kuhinjo, so imele v strehi zračnike, prekrite odprtine, ki so bile videti kot »oči strehe«.

Kamniti venec, grendalj, grondalj ali gronda, je utrjeval spodnji del strehe in ščitil zid pred dežjem. Deževnica je s strehe odtekala v kamnit žleb, speljan v vodnjak ali zbiralnik. Nekoliko nagnjen žleb je bil podprt s kamnitimi kozolami, ki so imele še drugačne funkcije: bile so opora pergoli, nadstrešju balkonov, strehi, …. . njihova izdelava je silno pestra. Bile so grobo obdelane, klesane v nosilne oblike pravokotnega trikotnika, profilirane, zaključene s polžastimi zavihki in ponekod z okrasnimi motivi.

Pogost arhitekturni detajl je bila tanka kamnita in polkrožno zaključena konzola z veliko luknjo, imenovana rinka ali uho Vodoravno vzidani rinki sta rabili kot opora drogu, na katerega so obešali pridelke, v obmorskih krajih pa tudi ribiške mreže. Navpično vzidani v vogal stavbe sta imeli vlogo nosilca velikih dvoriščnih vrat, tista nižje v steni pa je bila namenjena privezovanju živine.

V vaseh, kjer so stavbe postavljene tesno skupaj in stene hiš oblikujejo ulico, so zavoljo ozkih prehodov v zamikih in ovinkih gradili hišne vogale s posnetimi robovi. Ponekod so segali do slemena hiše. Širši so bili na mestih, kjer je bil ovinek bolj oster. Ozki posneti robovi navadno niso bili višji od voza. Precej elegantno učinkujejo predvsem tam, kjer se zaokrožen zaključek vogala nadaljuje v šivan rob, to je z velikimi kamnitimi bloki izmenično okrepljen hišni vogal. V tesnih ulicah so bili polkrožni ali prizmični talni odbijači vzidani povsod, kjer je bilo nevarno, da bodo kolesa vozov drgnila ob steno.

O tem, da so bili Istrani veliki ljubitelji golobov, govorijo mnogi golobnjaki, postavljeni v zatrepih fasad. Pred ozkimi linicami, ki so golobom omogočale dostop na podstrešje, so namestili ozke pristajalne police, zgoraj zaščitene s škrlasto ploščo.

Vir: Ciglič, Zvona. Kamniti svet. Pokrajinski muzej Koper, Koper 1993