Dragocene ostanke rimskega tabora so našli na čenturskem polju v bližini kala (puča). Od rimskega tabora je ostalo le še kup kamenja - in ena bogatejših slovenskih numizmatičnih zbirk. Pri izkopavanjih so namreč naleteli na zakladno najdbo rimskih novcev. Čentur – 3 bronasti 3 bronaste novce iz zakladne najdbe (Čentur A in B) hrani Pokrajinski muzej Koper.
Odkritje čenturske zakladne najdbe
Zaklad rimskih bronastih novcev iz razdobja cesarja Maksencija in tetrarhije (Čentur A) je leta 1944 pri oranju odkril domačin Lazar Krmac na njivi Petra Babiča iz Malega Čenturja. Najditelj je najdbo po odkritju zasul in jo dvignil šele po končani vojni. Del najdbe (5032 novcev) je prijavil občini Koper, ker pa je prejel le skromno nagrado, je manjše število preostalih novcev prodal v Trst, večino pa je pretopil v modro galico za škropljenje trt. Celotni zaklad naj bi tehtal okoli 80 kg, kar pomeni, da je vseboval nekako 12000 novcev.
Zakladna najdba v Čenturju
Pozneje, leta 1962 je skupina črnih kopačev iz zamejstva z detektorji odkrila na istem terenu večjo količino novcev in jo v treh delih, vsak več kot 2000 kosov, deponirala na treh mestih v Kopru (Čentur A). Zadeva je bila prijavljena koprski Notranji upravi, ki pa je mogla zaseči samo en del, skupno 2042 novcev. V čuvanje in obdelavo jih je predala Narodnemu muzeju v Ljubljani. Druga dva dela sta našla svojo pot v Trst in se od tam razkropila v numizmatični trgovini. Kljub hitremu poseganju Narodnega muzeja, se rešena tretjina zaklada, ki je v celoti vseboval več kot 7000 novcev, ni več ohranila v prvotnem, neokrnjenem sestavu. Takoj po odkritju so bili namreč iz tega dela najdbe že izločeni za trgovino privlačnejši primerki. Prvo, hitro sortiranje je bilo izvedeno očitno po kriteriju amaterske zanimivosti primerkov, zato so bili izbrani predvsem novci večjega formata, posebej še tisti, na katerih so bila vidna bogatejša doprsja vladarjev.
Pri najdbah iz leta 1944 in leta 1962 domnevajo, da gre za isti zaklad, ki je bil zakopan na dveh različnih mestih. Kljub hudi okrnjenosti govori v letu 1962 pridobljeni del najdbe predvsem o izredni velikosti zaklada, ki je v obeh delih po zgradbi do take mere enoten, da opravičuje skupno obdelavo. Prvotna skupna količina na dveh mestih zakopanega zaklada naj bi tako obsegala približno 18.000 novcev. Sicer pa je verjetno, da gre pri najdbi iz leta 1962 za poseben depo, zakopan v bližini prvega.23 Poleg obravnavanih dveh najdb Čentur A in B, ki bi bila lahko dela iste najdbe, so bile iz obdobja tetrarhij na istem območju, odkrite še tri zakladne najdbe - Čentur C, Čentur D in Čentur E. Vendar pa te najverjetneje niso deli iste najdbe,
Vzrok zakopa čenturske zakladne najdbe
Pri iskanju vzrokov za zakop najdbe se je mogoče opirati na naslednje ugotovitve. Konfiguracija terena, na katerem je bila najdba odkrita, kaže na strateško dobro lego, ki jo je bilo lahko braniti. Za vojaško postojanko govore poleg arheoloških ostankov še masovne in kompaktne novčne najdbe, ki jih moremo razložiti kot del vojaške blagajne. Pri interpretaciji najdišča imata pomembno vlogo tako masovnost kot akumulacija najdb iz istega razdobja na razmeroma majhnem prostoru.
Ostanki rimskega tabora
Če pretresemo omenjene vidike po vrsti, moremo najprej ugotoviti, da predstavlja plato pod Čenturjem, na katerem so bile najdbe odkrite, po svoji terenski konfiguraciji nesporno strateško lahko branljivo pozicijo. Na treh straneh platoja teren ostro pada v dolino, vzhodna stran pa se v terasah dviga do strmega hribovja v ozadju. Ob Malih njivah je nagomiljeno stavbno kamenje, ki so ga kmetje odmetavali pri čiščenju zemljišča. Poleg tega pa že samo ime kraja Čentur (iz lat. centuria v pomenu »stotnija«) priča o tamkajšnji vojaški postojanki. V Čenturju pa naj bi stala trdnjava, ki je bedela nad potjo v Istro.
Nekdanja rimska cesta
V Velikem Čenturju nad Koprom je na štirioglatem prostoru še skoraj neraziskano mogočno zidovje. Domnevo, da imamo na čenturskem platoju opraviti s sledovi rimskega vojaškega tabora, močno podpirajo na tem terenu odkriti novčni zakladi. Ti s svojim obsegom in enotno zgradbo govore v prid domnevi, da gre pri čenturskih zakladih za dele vojaške blagajne, namenjene izplačilom vojaštva, ki je sestavljalo vojaško posadko v utrdbi.
Viri:
Leilani Štajer, Zakladna najdba kot primarni zgodovinski vir. Vprašanje odkritja, datiranja ter izpovedne vrednosti emonske in čenturske zakladne najdbe. Zgodovinski časopis Oddelka za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani, Ljubljana, maj 2018
