Zadnje obdobje je opisano predvsem z vidika Slovenske Istre, razvoj pa je tudi v hrvaški Istri podoben.

° začetki segajo v antiko, saj so stari Rimljani zahajali v Istrske toplice, ki so bile poznane po zdravilnih učinkih vode z žveplom

° v 13. st. so zdravilni učinki naravnih faktorjev iz Sečoveljskih solin že privabljali prve popotnike v Portoroški zaliv,

° leta 1824 so v Izoli ustanovili terme (na osnovi termalnih izvirov v morju), ki pa niso zaživele,

° v začetku 19. st. se je v Portorožu začel razvijati kopališki turizem in pričelo se je z izgradnjo vil, kar se je nadaljevalo tudi v drugi polovici 19. st.,

° sredi 19. st. se začne razvijati morsko-zdraviliški turizem tudi v Puli in Poreču, kar spremljajo že prvi tiskani vodniki,

° konec 19. st. postane Rovinj otroško klimatsko zdravilišče, Portorož pa uveljavljeno kopališče in klimatsko zdravilišče (začetki zdraviliškega turizma),

° v tem času se nadaljuje z gradnjo vil in penzionov ter tudi hotelov, kar je bilo osnova za razglasitev Portoroža za zdraviliški kraj (uradna razglasitev leta 1897),

° tudi v Portorožu se pojavijo prvi turistični vodniki po mestih, prične se tudi s tiskanjem turističnih prospektov in razglednic,

° leta 1910 je bil, kot eden največjih in luksuznih na Jadranu, odprt zdraviliški Hotel Palace Portorož za najzahtevnejše goste (predvsem iz avstro-ogrske monarhije), ob njem pa pozneje še mnogo novih vil, penzionov in  sanatorijev, kar je za Portorož pomenilo povečanje kapacitet in števila prireditev, v ta čas pa datirajo tudi kopališče, igralnica, teniška igrišča, parki idr.,

° v začetku 20. st. je bila skozi Portorož speljana ozkotirna železnica Trst-Poreč, ki je imela postajališče v Luciji, kmalu za tem je sledil še trolejbus na relaciji Lucija-Piran, ki ga je kmalu nasledil električni tramvaj,

° 1. sv. vojna je zaustavila hiter razvoj turizma, ki je pred tem ob pomoči intenzivnega oglaševanja(terapij, hotelov, izletov, storitev) v Portorožu dosegel že tudi 8.000 obiskovalcev letno,

° po 1. sv. vojni se razširi kopališki turizem (Portorož, Koper, Izola, Ankaran), tudi z dnevnimi obiskovalci iz bližnjih krajev, promocijska gradiva pa že začnejo izdajati v visokih nakladah (zgibanke, letaki), saj elitni turizem že povsem preide v običajni turizem – pojav in potrebo množic,

° po 2. sv. vojni in dokončni razdelitvi območja se je v drugi polovici 20. st. sprva bolj razvil domači turizem, po obnovi (nova velika vlaganja) in novi podobi Portoroža pa se je intenzivneje začelo privabljati tujce, razvijejo se nova turistična naselja (Bernardin, Strunjan, Belveder, Simonov zaliv, Žusterna, Ankaran), ki ustvarijo pogoje za razvijajoči se množični oz. masovni, predvsem kopališki turizem (povečini mednarodni),

° vrhunec masovnega turizma pomenijo 80-ta leta 20. st., ko je obalne kraje (v povprečju za slab teden) obiskalo že prek 400.000 turistov letno (predvsem iz bližnjih in germanskih držav), vse več tudi prek posrednikov in pod enotno blagovno znamko na turističnem trgu že uveljavljene destinacije,

° vojni nemiri na Balkanu konec 20. st. so pomenili velik upad turističnega obiska,

° po osamosvojitvi se je najprej začelo z nepovezano ponudbo in obilnim oglaševanjem nove, slabo prepoznavne turistične destinacije (s podrobnimi vodniki, elektronskimi mediji, kartografskim gradivom idr.),

° začetek 21. st. prinese nove proizvode in razvoj individualnega turizma z obiskovalci z vsega sveta .

Danes pa imamo strategije razvoja turizma v vsaki občini, štiri turistične destinacije, ki se natančno ujemajo z mejami vsakokratne občine na Obali, ukvarjamo se z vsem, samo vemo ne, kako razvijati turizem.

Vir:
Igor Jurinčič ... [et al.] ; Portorož : Fakulteta za turistične študije - Turistica ; Poreč : Institut za poljoprivedu i turizam, 2011