ki spada predvsem v Mestno občino Koper, delček pa tudi v občini Piran in Izola. Dosedanji gospodarski razvoj mu ni prinesel trajnostnega razvoja, tako da je verjetno kopiranje obstoječih razvojnih vzorcev obsojeno na neuspeh. Ostala pa je večidel ohranjena prvinska naselbinska kultura in kulturna krajina.

Možnosti razvoja turistične ponudbe na kraškem robu so precejšnje. Gričevnata in rodovitnamediteranska pokrajina prav nič ne zaostaja za v svetu že uveljavljeno Toskano ali Korziko, le ponudba ni še primerljivo organizirana.

Podeželje Slovenske Istre ni bilo nikoli obravnavano kot turistično področje, saj so se vse moči razvoja turizma v Slovenski Istri pa tudi v mestni občini Koper osredotočale na Obalo, gradilo se je na ”sonce-morje-plaža” turizmu. V zadnjem času pa se vse bolj uveljavlja interes po trženju Obalnega zaledja in podeželja v turistične namene, vendar je organiziranost turistične ponudbe v teh krajih razpršena. Število malih ponudnikov je veliko in če gledamo število zanimivih točk (point of interest), tokrat širše gledamo na celotno Slovensko Istro, potem presežemo številko 1200. Narave željni turisti in obiskovalci se čedalje bolj obračajo v njeno zaledje. Obenem jim Obalno zaledje in podeželje Slovenske Istre ponujata številne turistične atrakcije in ima že razvite turistične proizvode in storitve (gostilne in osmice, turistične kmetije, sakralne objekte, vinske ceste, sprehajalne, kolesarske in gozdne poti, itd.).

Geokodirane točke zanimanja v Slovenski Istri, trenutno stanje vnosovVir: www.traven.si/nova

Večina teh proizvodov in storitev je razdrobljenih in nepovezanih, zato bi morala biti temeljna usmeritev tega področja razvoj integralnih turističnih proizvodov, ki bodo temeljili na povezovanju turističnih ponudnikov tako na podjetniški kot tudi na trženjski ravni. Sprehodi in kolesarjenje po naravi, obiskovanje cerkva in starih istrskih vasi, itd. so zastonj in ne prinašajo neposrednega zaslužka, čeprav morajo obiskovalci nekje prenočiti, se nahraniti, zabavati, itd. in je zato zaslužek z njihovim obiskom šele posreden.

Celotno območje Kraškega roba se ponaša s številnimi redkimi rastlinskimi in živalskimi vrstami ter visoko stopnjo ohranjenosti biotske pestrosti. S tega vidika obravnavano območje velja za skrit turistični biser.

Obstoječo športno in turistično ponudbo ter samo lego območja velja izkoristiti pri ustvarjanju novih podjetniških priložnosti, razvoju trajnostnega turizma in sami krepitvi razvoja podeželja. Razdrobljenost krajev in vasi po relativno obsežnem območju zahteva njihovo večjo medsebojno povezanost, enotno informiranje in skupne promocijske ter druge dejavnosti, saj se lahko le tako vzpostavi trajnostni turizem, ki bo v ravnotežju s podeželskim okoljem.

Kulturna krajina podeželja Slovenske Istre je specifična, izdatno podprta s suhozidnimi artefakti v krajini, predvsem kamnitimi zidovi, s katerimi so prebivalci ravnali površje za kmetijsko obdelavo in preprečevali odnašanje rodovitne zemlje. Govorimo o območju flišne Istre, ki je zelo izpostavljeno erozijskim procesom. Nenazadnje je to naravno delovanje tudi ustvarilo kraški rob skozi dolga obdobja tisoče let. Naselja so še vedno prvinsko ustvarjana v kamnu in ravno zaostanku v razvoju se lahko zahvalimo, da je še vedno moč občutiti prvinskost starih vaških jeder, ki pa žal tudi še vedno propadajo. S tega vidika je mogoče govoriti o edinstveni konkurenčni prednosti zaledja Slovenske Istre in celotnega polotoka Istra. Ta identiteta je v času globalnih silnic pomemben dejavnik in posebnost, ki priteguje goste.

Za izvajanje aktivnosti, ki bodo omogočale izkoristek turističnega in širšega ekonomskega potenciala območja, je treba vzpostaviti pogoje za ureditev območja kot celote - z vzpostavitvijo centra za obiskovalce, z enotnim upravljanjem in z ureditvijo dodatnih mikrolokacij. Sočasno je treba spodbujati razvoj gospodarske dejavnosti, ki zagotavlja spremljevalne storitve.

Razvoj območja je treba usmerjati v razvoj turistične destinacije z visoko dodano vrednostjo in visoko doživljajsko vrednostjo območja, ki temelji na ohranjenosti in pestrosti narave ter kulturne dediščine. Ob primerni ureditvi in ustreznem upravljanju z območjem se lahko kljub večjim pritiskom narava in kulturna dediščina ohranjata.

Logo projekta inovativne rešitve za krajše dobavne potiVir: FKPV

Projekt inovativne rešitve je drobec v povezovalnih naporih številnih dejavnikov, ki bi naj prinesli razvojno pobudo v te kraje. Prizadeva si premostiti razdrobljenost in nepreglednost ponudbe s pomočjo poslovnega modela spletnega pospeševanja prodaje. Tudi premika se, Mestna občina Koper je pred kratkim podpisala pogodbo za gradnjo vstopnega in sprejemnega centra za področje kraškega roba na degradiranem območju pri Črnem Kalu.

Viri in literatura:
Smernice za umestitev športnih in turističnih vsebin na Kraški rob, Projektna naloga (Jana Tolja; Goran Sambt; Sekule Popović; Jasna Cupin; Januar 2021)
Dravinec, S. (2021) »Na meji med Krasom in Istro«, Primorske novice [online]. Dostopno na: https://www.primorske.si/2021/04/09/na-meji-med-krasom-in-istro [dostop 12. avgusta 2021].
Mestna občina Koper (2018) Outdoor Sports Park, Center športov in aktivnosti na območju Kraškega roba (interno gradivo), Mestna občina Koper.
Trampuš, T., Cernich, S., Mihevc, N. (2020). Smernice za skupno upravljanje N2000 na projektnem območju kraški rob. LIKE
Priprava predloga posebnih usmeritev za prometne vsebine v mestni občini Koper, Projekt PUT-UP Istre, Koper, april 2016 http://put-up-istre.eu/uploads/media/Studija_prostornih_smjernica-Kopar-Buzet.pdf