Izjemno pomembno ozaveščanje in izobraževanje prebivalcev je šibko. Poglejmo medije, ki bi lahko na tem področju naredili veliko. Analiza prispevkov kaže, da njihova vsebina v večini primerov sledi modi in trenutnim globalnim trendom. Redko v njih zasledimo opozorila in nauke o upoštevanje okolju prijaznega razvoja, o upoštevanju meril in vrednot podedovanih, izvirnih in identitetnih urbanističnih in arhitekturnih vzorcev. Za prebivalce bi odločilno vlogo odigrale tudi izobraževalne delavnice, z vzorčnimi izvedbami in seveda finančne stimulacije, s katerimi bi lahko država usmerjala pot kakovostnega prostorskega razvoja.
Še vedno pri prenovah in obnovah premalo popravljamo, krpamo, recikliramo, … Vse preveč hitro zavržemo, mnogokrat tudi po navodilih arhitektov, ki z neverjetno lahkoto in brez odgovornosti do naše stavbne kulture v naš prostor prenašajo tuje vzore, tudi vzore modnih in razvpitih prenov. Pogosto od stare hiše ostane le še fasadni ovoj. Sama se sprašujem, ali lahko v takih primerih sploh še govorimo še oprenovi, o obnovi zagotovo ne!
So Istrani v tem oziru dovolj osveščeni?
Istrani, stalni prebivalci? Ne, niso. Vse kakovostne prenove, ki bi jih lahko postavili na ogled, so izpeljali ozaveščeni posamezniki, ki so se v Istro vrnili kot dediči stare stavbe ali pa so staro hišo kupili z namenom, da jo prenovijo oziroma obnovijo. Upam, da bodo te stavbe postale vzor in da jim bodo stalni prebivalci sledili. Zaenkrat ne kaže tako!
Se pa najdejo tudi sistematična prizadevanja, ki želijo ohraniti stara vaška jedra in naslavljajo svoje pobude na občinske uprave. Ena izmed njih je v nadaljevanju
Pobuda za sanacijo vaških jeder
Kot krajevna skupnost s 26 vasmi in zaselki je Gračišče življenjsko zainteresirano za sanacijo starih vaških jeder. Slednje povezujejo tudi s pripravami na občinski prostorski načrt, ki se naslanja na trditev, da je treba najprej izkoristiti neizkoriščene zazidalne površine v središčih vasi ali hiše v nefunkcionalnem stanju, nakar je šele smotrno povečevati obseg zazidalnih površin.
Kot je videti, se osnutek OPN-ja drži gornje trditve, le da pri reševanju problematike revitalizacije starih vaških jeder pri občini ni zaznati nikakršnega prizadevanja. Zapletena lastniška vprašanja so do te mere nerešljiva za lastnike, da jih sami ne zmorejo obvladati ali pa jim prinesejo več stroškov kot koristi.
Krajevna skupnost Gračišče poziva občino, da pristopi k reševanju problematike na večplasten in zelo konkreten način:
1. Zaradi neplačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v zadnjih 30 letih ali več se nepremičnina proda na dražbi in tako poravna dolg iz naslova nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Predlog je že bil posredovan županu.
2. Pri vseh stavbnih zemljiščih, kjer so zadnji vnosi v zemljiško knjigo stari več kot 50 let, občina po uradni dolžnosti naroči pravno pomoč pri prenosu/dedovanju lastništva in storitev zaračuna aktualnim končnim lastnikom.
3. Stavbe, ki ogrožajo varnost v naselju se po pozivu inšpektorata lastnikom, da odpravijo nevarnost, sanirajo ali porušijo v breme lastnikov stavb.
4. Razširi se obveza lastnikov stavb v mestnem jedru, da morajo skrbeti za primeren videz nepremičnine tudi v vaseh in zaselkih v občini Koper. V nasprotnem primeru so oglobljeni – najmanj enkrat letno.
5. Aktivna politika odkupovanja lastniških deležev na parcelah, kjer ima občina že svoj delež, medtem ko se povsem lastniške zazidalne parcele prepusti trgu. Ko delež občine v takšnih primerih preseže 50%, ga občina ponudi najprej ostalim lastnikom, nato na dražbi, najprej državljanom s stalnim bivališčem v občini.
6. Poveča se znesek plačila za uporabo stavbnega zemljišča za zazidalne parcele, kjer se ne gradi.
7. Pogoji letnega javnega razpisa občine za obnovo pročelij stavb se razširijo tudi na stavbne enote, ki niso predmet zaščite lokalnega ali državnega pomena, pač pa se nahajajo v naseljih, ki se kulturno dediščinsko varujejo kot celota. Hkrati se poveča višina sredstev razpisa.
8. Občina se naj aktivno vključi v nacionalne in mednarodne projekte z namenom pridobivanja nevračljivih in vračljivih sredstev pod ugodnejšimi pogoji za sanacijo stavbnega tkiva v občini in letno poroča o rezultatih prizadevanj.
9. Nepremičnine v lasti občine predvsem na podeželju slednja aktivira, če ne drugače za namene turističnega oddajanja v najem, bodisi prek lastnega specializiranega servisa ali izbranega najemnika.
10. Pričakujemo redna poročila Urada za prostorski razvoj in nepremičnine, kaj so uspeli narediti po zgornjih točkah v polletnih razmikih.
Seveda, odziva ni. Lokalna samouprava je srčika te zemlje in se ne more odzivati drugače.
Iz intervjuja z dr. Živo Dreu, objavljeno v reviji Obala plus, številka 44. oktober 2022
Vir: https://obalaplus.si/sodobno-zivljenje-v-stari-hisi-je-dragocen-dar/
