Spletno stran prenavljamo. Vsa vsebina še ni na voljo na novi spletni strani vendar jo aktivno dodajamo. Hvala za razumevanje.

Za ogled kliknite na spodnji gumb.

Ogled nove strani...
slhrendeit

Pohodniška krožna pot »Mali Kras«

Dolina – Mali Kras- Socerb – Dolina

Razdalja 7,7 km

Trajanje 3,5 h

Višinska razlika 310 m

Gozdna pot, lahka
1. Začetek pohoda ob izviru »Zgurec«
2. Moganjevec«, hudournik in pretočni izvir
3. Razgledni stolp nad Krogljami
4. Jama z vsekanimi katastrskimi napisi iz leta 1819
5. Razgled nad Boljuncem in začetkom kanjona Glinščice
6. Obrambni zid nekdanjega gradišča iz bronaste dobe
7. Ostanki kasarne in protiletalske baterije
8. »Sveta jama« na Socerbu
9. Razgledna točka na Socerbu.


1)
Začetek pohoda v Dolini ob izviru »Zgurenc«. Masiv »Malega Krasa«, ki je podaljšek kraškega roba – prekinja ga kanjon reke Glinščice – ima na vrhu obširno planoto, ki je sedaj v glavnem gozdnata in delno travnata. Celotno področje je kraško in voda hitro ponikne ter se preko zapletenega sistema jam in brezen pojavi v nižini, kjer se apnenčasti sloji srečujejo s flišnatimi – lapornatimi. Ti so neprepustni in se voda pojavlja na površju v obliki studencev. Izvir »Zgurenc« se nahaja tik ob cesti. Vode tu nikoli ne zmanjka; mnogi jo pijejo, ker pa ne ustreza standardom, ki se jih morajo držati vodovodi (stalna preverjanja), so jo označili kot nepitno.

Pogled na Socerb z gradom iz kraškega robaPogled na Socerb z gradom iz kraškega roba - ©2018 Lucija Kenda

2)
Pot prečka hudourniško strugo. Včasih je vode veliko, zato so postavili mostiček. Zraven mostička se nahaja tlmun, ki so izkopali jamarji SPDT, ko so raziskovali vodne izvire. V globini petih metrov so naleteli v ilovici na številne vodne žile. Z barvanjem so dokazali, da voda iz tega tolmuna napaja izvir »Kaluža« sredi Doline in izvir »Pr' Cjempete«, ki se nahaja pod vasjo zraven osnovne šole Prežihovega Voranca. Kakih sto metrov nad hudourniško strugo se nahajajo ostanki nekdanjega naselja – menda je bila stara Dolina prav tam. Ker pa tu ni bilo dovolj površinske vode, so se prvotni prebivalce baje preselili v »dolino« in tako poimenovali tudi vas.
Ledinsko ime tega kraja je »Moganjevec«. Zraven ostankov kamnitih zidov pa se ob obilnem deževju pojavi več pretočnih studencev. Izpod kamenja vre voda na desetinah krajev in se steka v hudournik. Gre za obširno podzemno vodno žilo, ki pa ne uspe »pogoltniti« vse deževnice in vre na dan vse višje in višje, odvisno pa koliko dežja je padlo. Deset metrov pod tolmunom se blizu struge potoka nahaja vodno zajetje, ki so ga zgradili domačini. S sistemov cevi so vodo speljali v pokrito pralnico zgrajeno leta 1951 in zraven postavljeno korito. Nahajata se le kakšnih petdeset metrov pod »Zgurencem«, ki pa dobiva vodo iz druge vodne žile.

načrt poti Mali Krasnačrt poti Mali Kras
3)
Nad Krogljami se nahaja obsežna skala, ki ji domačini pravijo »Pečica«. Za časa zavezniške vojaške uprave, ki je skušala pomagati brezposelnim z začasnimi zaposlitvami, so tudi prek posebnega podjetja zgradili enega izmed razglednih stolpov- enakega tistima, ki se nahajata pod Zabrežcem in Jezerom. Spodaj rastoča drevesa sicer sedaj zakrivajo del razgleda, ki pa je še vedno dovolj zanimiv za kratek postanek.
4)
Pot doseže zahodni konec »Malega Krasa«. Tik pod kraškim robom je majhna votlina, ki se nahaja prav na meji med katastrsko občino Dolina in katastrsko občino Boljunec. Vestni merilci so leta 1819 vklesali v stano votline napise »Gemeinde Dolina« in »Gemeinde Bolliunz«, ker se tu stikata posesti obeh srenj. Na drevesih in skalah srečujemo rumeno rdeče številčne oznake. Gre za gozdni plan sečnje dolinske srenje. Rdeče rumeno barvo predvideva deželno gozdni zakon.
5)
Vrnemo se na pot, ki nas popelje vzdolž celotne planote; pod nami je lep razgled na Boljunec in začetek kanjona reke Glinščice, ter na sosednje vasi: Zabrežec, Hrvati, Boršt in Jezero. Obvezno moramo biti oprezni, saj se nahaja pod robom kar nevarna strmina, ki sega do nekdanjega opuščenega kamnoloma, kjer so kopali kamenje in ga mleli za gramoz in pesek. Ob lepem vremenu se tu odpira čudovit razgled na Kaninsko pogorje.
6)
Pot nas privede do obsežne groblje kamenja, ki se vije navzdol. To je obzidje nekdanjega gradišča, kjer so do leta 178 pred Kr. Živeli Histri, preden so jih premagali in pokončali Rimljani. Pri Socerbu je obstajalo drugo gradišče, tretje na koncu »Dolinskega Brda«, spet eno obširno na hribu Sv, Mihaela nad Boljuncem. Skupno jih je bilo na področju današnje občine Dolina kar osem. Obsežne raziskave je tu opravil konec 19. stoletja arheolog Carlo Marchesetti, ta je zlasti v Socerbskem gradišču izkopal veliko predmetov, ki se od takrat nahajajo v Naravoslovnemu muzeju v Trstu.
7)
Na robu planote, nad Krogljami, kjer so si jadralni padalci uredili izletišče, naletimo na ostanke kasarne in ploščadi, kjer je bila za časa druge svetovne vojne protiletalska baterija. Potrebščine in strelivo so dovažali s posebno žičnico. Začetna postaja se je nahajala pred pokopališčem v Boljuncu.
Pogled na Breg iz kraškega robaPogled na Breg iz kraškega roba - ©2018 Lucija Kenda
8)
Preden dospemo do Socerba, naletimo na jamo, v kateri naj bi v tretjem stoletju po našem štetju živel puščavnik z imenom Servul (slovensko Socerb, nemško Serf), ki je nato umrl mučeniške smrti. Danes je v jami urejen oltar in se konec maja vsako leto tudi daruje sveta maša. V srednjem veku je jama služila socerbskemu gradu kot klet. Na dnu jame teče voda, ki napaja studencev Dolini.

Pogled na dolino GlinščicePogled na dolino Glinščice
9)
S ploščadi pred socerbskim gradom se nam nudi prekrasen razgled na tržaški zaliv, Koper, vse do Savudrije na eni in do Gradeža na drugi strani ter seveda na spodaj ležeče vasi. Socerbski grad je bil verjetno zgrajen po letu 1000 in je služil najprej kot obrambna linija Istre, nato kot carinska in vojaška utrdba, zlasti za časa bojev med Beneško republiko, samosvojim mestom _Trstom in kasneje s Habsburžani. Leta 1780 je vanj udarila strela in je popolnoma pogorel. V današnji obliki je bil delno obnovljen v letih 1924 – 25. Grad je bil od leta 1521tudi sedež Socerbskega gospostva, ki je podedovalo nekdanjo fevdalno oblast; njo je nad breškimi vasmi izvajal najprej tržaški škof, nato pa samosvoje mesto Trst. Gospostvo ni imelo lastnih posestev, temveč le pristojnosti za pobiranje določenih dajatev od mlinov, sejmov ter blaga, ki so ga tovorili mimo v Trst ali Koper. Bilo je zelo donosno in so grad zato večkrat prodali. Po vojni je bilo v gradu sodišče, danes pa se tu nahaja restavracija. Pot nas pelje skozi vas Socerb, mimo spomenika padlim v NOB in cerkve, navzdol skozi bujno gozdno rastje, kjer kraljujejo stoletni ceri, mimo tolmuna v »Moganjevcu« do izvirka na »Zgurencu« nad Dolino.
Grad SocerbGrad Socerb

Opis vseh petih obmejnih pešpoti v pdf formatu je na voljo na tej povezavi: https://skupnestezice.eu/pdf/sl-kras.pdf

Vir: Vir: Slovensko kulturno društvo Valentn Vodnik - Dolina pri Trstu - ©2018 Projekt podprt iz skladov zakona 38/2001 https://skupnestezice.eu/sl-kras.htm

Read 169 times petek, 05 januar 2024 20:12

Novo na portalu

cache/resized/2b0220451323c657bff424128f4c2e0b.jpg
Kulturne znamenitosti
cache/resized/ccaa06b732b04cfa1c3fbf42c26b2aa6.jpg
Kulturne znamenitosti
cache/resized/f9ddf6351f21430ea86e90da7faa6ef4.jpg
Zgodovinski kraji, gradovi in utrdbe
cache/resized/d88d9fe8b5e1a677c1a569cd33ab8984.jpg
Slovenska istra
cache/resized/ab03b41f423d0b604a07060646c54e6c.jpg
Slovenska istra
cache/resized/27c31facb3d18470141cf5e4bb92f316.jpg
Skozi zgodovino

Na strani je 60 gostov in ni članov .

Top