K temu dodajmo še neodzivnost občinske administracije, ki jo tare uradniška logika, ima pa v rokah vse vzvode distribucije sredstev in drugih virov, predvsem letni NRP. Ljudje, zlasti na podeželju so nejevoljni in občutijo nemoč. Voljena telesa, od župana naprej, se niso sposobna postaviti na svoje noge. Obsežna voljena infrastruktura krajevnih skupnosti pa je odrinjena na rob dogajanj, tako da se postavi vprašanje verodostojnosti tako velikega napora v kontekstu prevladujočega ravnanja v mestni občini Koper. Podobno uradniško logiko je moč opaziti tudi pri javnih gospodarskih službah, ki delujejo v tesni spregi z odcepljenimi uradi občine od vsakdanjih interesov prebivalcev. Vse to zahteva zasnovne spremembe na področju lokalne samouprave v Mestni občini Koper kratkoročno, pa tudi na dolgi rok. Bilo bi tudi zaželeno, da bodoči župan MOK kaj več prebere sam in da se ne zanaša le na mnenja iz okolice in se vsakodnevno arbitrarno obnaša. V ravnanju struktur MOK ni zaznati elementov dolgoročne strategije celostnega razvoja in razvoja lokalne samouprave.
Koncept
V kontekstu razvoja pokrajin razvijati zamisel o podeželskih občinah in prepustiti lokalno samoupravo izvirnim sredinam, predvsem na podeželju. Razvijati medobčinske službe kot zametek bodoče regionalne uprave Slovenske Istre. Povečati delež sredstev za manjše lokalne komunalne potrebe po krajevnih skupnostih in preučiti kakovost implementacije participativnega proračuna. Zagotoviti neposrednejši dostop KS do OPN in NRP in okrepiti njihov vpliv na delovanje občinske samouprave, tudi s povečanjem vloge sosveta krajevnih skupnosti, ki ga sestavljajo prav tako voljeni predstavniki, pa nimajo v sistemu nikakršne vloge. Svete krajevnih skupnosti tako nagraditi za njihovo volontersko in korektno delo zastopanja interesov občanov na najnižjem nivoju ter jim dati spodbudo za podobno odgovorno ravnanje vnaprej. Sveti krajevnih skupnosti so neprimerno bližje dejanskim potrebam prebivalcev, v primerjavi z občinsko administracijo in občinskim svetom. Krepiti lokalno samoupravo s povrnitvijo vseh izvirnih funkcij krajevnih skupnosti, ki so jim bile odvzete zaradi bojazni po osamosvojitvi. Zastaviti standarde ravnanja občinske administracije. Spremeniti uradniško logiko uradov občine s tem, da se znaten del njihovega dela razume kot podpora delu krajevnih skupnosti, tako da se jim ni treba izmišljati lastnih projektov in programov. S temeljitimi posegi v lokalno samoupravo v prihodnjem mandatu je mogoče izrazito povečati zadovoljstvo občanov s svojo občino.
Predlogi rešitev
• Odgovoriti v roku 30 dni, kar velja tudi za občinske javne službe
• Odpraviti zaostanke pri obravnavi zadev, ki sodijo v pristojnost občine. Poveriti preverjanje izvajanja ukrepa Nadzornemu svetu MOK z obvezo uradov občine, da o zaostankih poročajo vsako četrtletje.
• Razvijati podeželska središča, Gračišče, Šmarje, Dekani, Marezige z namenom, da imajo vsi prebivalci občine največ 10 minut oddaljene osnovne bivanjske potrebe. Slednje se odraža tudi v načrtovanju in realizaciji infrastrukture teh krajev v naslednjem mandatnem obdobju.
• Prestaviti ukvarjanje s krajevnimi skupnostmi na Urad za javne gospodarske naložbe in zagotoviti neposredna pogajanja okoli vnosov v NRP s tem uradom.
• Pregled aktov občine z vidika skladnosti z nadrejenimi akti ob temeljnem vodilu »v dobro prebivalcev« in ne »zaradi uradniške logike«. Poročati o vseh sproženih sporih občanov z občino ter preveriti ali ravna občinska administracija v dobro prebivalcev. Po izdelavi pregleda poročati na svetu občine in sosvetu KS vsake pol leta.
• Vrniti posvetovalno vlogo sosveta krajevnih skupnosti, okrepiti njegovo vlogo v smeri dajanja pobud, na katere se občinska administracija mora odzvati. Sestajanje sosveta pred vsako sejo občinskega sveta, kar pomeni izenačitev sosveta s telesi občinske uprave, in pregled dnevnega reda občinskega sveta z vidika problematike krajevnih skupnosti
• Preoblikovati sedanjo službo za krajevne skupnosti v delovno telo, ki podpira sosvet krajevnih skupnosti
• Investicijska služba občine je vedno na razpolago krajevnim skupnostim pri izvedbi komunalnih projektov vrednih več kot 10.000 EUR s čimer se zagotovi profesionalna izvedba in razbremeni krajevne skupnosti zahtevnega strokovnega dela, ki jim jemlje veliko časa in odteguje njihovo pozornost od drugih področjih lokalne samouprave
• Posebej zavezati občinsko službo za projekte, da v naslednjem mandatnem obdobju realizira vsaj en projekt v vsaki krajevni skupnosti
• Preprečiti zlorabe s področja participativnega proračuna prek navideznih »volivcev« in enkratnih lastniških E-sporočil. Preveriti prakso pri zadnjem participativnem proračunu ter ustrezno ukrepati
• Spremeniti Odlok o krajevnih skupnostih z namenom, da se jim povrne izvirne funkcije iz predhodnega Odloka.
• Dvigniti sredstva za manjše in večje komunalne projekte krajevnih skupnosti iz sedanjega pol milijona EUR na 5 milijonov EUR, ter tako spodnesti vseobsegajoči vpliv občinskih uradov na trošenje denarja prek NRP. Za ta obseg sredstev krajevne skupnosti neposredno oblikujejo NRP. Pri delitvi sredstev bolj upoštevati velikost krajevnih skupnosti in število naselij.
• Pripraviti standarde kakovosti ravnanja občinske administracije, javnih gospodarskih služb in javnih ustanov in zastaviti napore za pridobivanje ISO standarda 26000.
• V naslednji fazi priprave občinskega prostorskega načrta izrecno pooblastiti krajevne skupnosti za sintezo pripomb občanov in jih uvesti kot nosilce prostorskega načrtovanja in pogajalske partnerje Urada za prostorski razvoj in nepremičnine.
Vinko Zupančič
