Spletno stran prenavljamo. Vsa vsebina še ni na voljo na novi spletni strani vendar jo aktivno dodajamo. Hvala za razumevanje.

Za ogled kliknite na spodnji gumb.

Ogled nove strani...
slhrendeit
Koper Marijina rotunda sv Elije Marijina rotunda pred obnovo

Koper Marijina rotunda sv Elije

 Projekt obnove sofinancirajo Škofija Koper, Ministrstvo za kulturo in Mestna občina Koper. V letu 2024 se bo obnova nekdanje krstilnice zaključila s prezentacijo notranjščine in bo tako vključena v slovesnosti, ki se bodo odvijale ob častitljivem jubileju 1500 let koprske škofije.

Najstarejša zgradba v mestu Koper
Morda ta manj poznana centralna sakralna stavba najverjetneje sodi med najstarejše koprske stavbe. Njena podoba ni vpadljiva, ima tloris okrogle oblike in jo zaključuje z opečnimi korci pokrita stožčasta streha. Njena fasada je neometana, zgrajena iz sivega peščenjaka. V letu 2022 je bila obnovljena zunanjščina na način, da so se ohranile varovane vrednote arhitekture, čeprav ta ni izrazito stilno določljiva. Iz fasadnega plašča cerkve se da razbrati različne faze predelav; v spodnjem delu oboda cerkve je videti pravilno gradnjo iz kamnitih klesanih gradnikov sivega lokalnega peščenjaka, ki so tesno zloženi v horizontalnih pasovih.

V zgornjem delu je gradnja nepravilna, kar nedvomno kaže, da je bila verjetno delno podrta, morda je bila ruševina, ki so jo kasneje dozidali vendar na način nepravilne gradnje. Prav tako je bila odstranjena lesena potlačena kupola, ki je bila narejena pred več kot stoletjem. S tem se je v notranjščini pokazala lesena konstrukcija ostrešja stožčaste strehe in s tem tudi njena celotna višina. O častitljivi starosti spomenika priča poudarjeno oblikovan podzidek po celotnem obodu, kot razširjena stena, ki izstopa iz valjaste fasade in se poševno zaključuje. Še zgovornejši so plitvi oporniki, nepravilno razporejeni po obodu, predvsem na južnem delu stavbe in v spodnjem delu bistveno izstopajo, medtem ko se v delu pod streho zlijejo s steno.

Leseno podstrešjeLeseno podstrešje
Namembnost
Na starost stavbe kaže zagotovo tudi njena namembnost, najprej je bila namenjena krščevanju, kasneje je bila spremenjena v Marijino cerkev, v prejšnjem stoletju pa je dobila ime po blaženemu Eliu, ki naj bi bil domačin zaslužen za pokristjanjevanje v sredini 1. stoletja. Žal so arhivski viri o njenem nastanku zelo skopi, šele na podlagi vizitacijskih zapisov iz konca 16. stoletja je mogoče ugotoviti podatek o njenem obstoju. V šestdesetih letih 17. stoletja, ko je koprski škof Francesco Zeno v svoji prvi vizitaciji zapisal, da je cerkev imela na vzhodu oltar. Kasneje so oltar prenesli na zahodno stran, nasproti oltarju na vzhodni strani pa so naredili nov vhod. Takšna ureditev je ohranjena še danes.

Cerkev je dobila vhodni del, oblikovan kot skromno lopo oziroma narteks in na temenu polkrožnega loka nad vhodom je ohranjen grb in levo ob njem napis Paola Naldinija, koprskega škofa. Na prekladi glavnega vhodnega portala je napis z letnico 1694, kar nedvomno po oblikovanju kaže na baročno predelavo. Na franciscejskem katastru cerkev nima več čiste okrogle oblike temveč ji je bila dodana tudi plitva apsida na zahodni strani, kjer naj bi stal oltar s sliko Marijinega kronanja Benedetta Carpaccia.

Čeprav je sakralna stavba preprosto arhitekturno oblikovana, je le na podlagi ohranjenih zgrajenih struktur mogoče sklepati in domnevati, da je najverjetneje najstarejša koprska zgradba. Njena okrogla tlorisna oblika je dobro prepoznavna na najstarejši mestni karti, na načrtu, ki ga je izdelal Giacomo Fino leta 1619 in je imenovana »Rotonda«. Prav tako je v ohranjenem vizitacijskem zapisu apostolskega odposlanca Agostina Valiera iz leta 1580 zapisano, da je stavba bila Marijina cerkev, ki so jo ljudsko imenovali »Retondi«, saj je tedaj še imela okroglo obliko.

Razlog, da je bila centralna stavba zgrajena za krščevanje, kaže v tleh pod obstoječim tlakom še ohranjen bazen za krščevanje, saj naj bi ga našli že leta 1900 med obnovitvenimi deli. Nedvomno so bili ostanki bazena za krščevanje zaznani pod tlakom omenjene Marijine cerkve tudi nedavno s pomočjo nedestruktivne raziskave z georadarjem, opravljene v letu 2021. Nedvomno je bila stavba zgrajena za obred krsta, vendar je za časovno določitev arhitekture pomemben tudi način krščevanja. Kot ugotavljajo strokovnjaki je prelomnico v obredu krščevanja pomenil prehod od krščevanja odraslih h krščevanju otrok, kar naj bi se v Rimu zgodilo v obdobju med 6. in 9. stoletjem. Pri takem obredu so otroka potopili v bazen za krščevanje.

Oblika bazena za krščevanje je bila praviloma šesterokotna, poglobljena za tri stopnice. Kdaj se je opustil krst s potapljanjem ni povsem jasno, zelo verjetno se je v mediteranskem prostoru ohranjal do 14. stoletja. Koper je sodil pod oglejski patriarhat, zato je potekalo krščevanje v skladu z oglejskim obredom. V 8. stoletju je obrednik oglejskega patriarhata dovoljeval opravljati obred krsta vse leto tudi duhovnikom in ne samo škofom, kot je bilo to pred tem.

Po 15. stoletju so otroke krščevali z oblivanjem, zato je bil povsem spremenjen način krščevanja, saj bazen ni bil več potreben. Kljub dosedanjim prizadevanjem, da bi se domneva o prvotnem namenu Marijine rotunde kot krstilnici razjasnila, je morda teza, da je bila postavljena na delu Kopra, kjer je bil v bližini razmeroma dobro urejen dostop do morja, po katerem je potekal vsakodnevni promet. Tako krstilnica ni bila namenjena krščevanju le Koprčanov, temveč so lahko prišli prebivalci tudi od drugod. Vse do leta 1213 naj bi v tej krstilnici krščevali otroke iz Izole, saj do tedaj niso smeli imeti svoje krstilnice.

Strokovnjaki so večinoma mnenja, da je omenjena Marijina cerkev bila sezidana za krščevanje zato bi lahko bila v njeni bližini zgrajena tudi prva krščanska cerkev, morda celo prva koprska stolnica, a še do danes ni bilo mogoče najti te cerkve. Tedaj je veljalo pravilo, da je med krstilnico in cerkvijo pot, ki jo je treba opraviti. Glede na to, da je bila ob koprski stolnici zgrajena še ena krstilnica, posvečena sv. Janezu Krstniku, katerega vzor predstavlja oglejski romanski stolni kompleks, je zelo verjetna domneva, da bi lahko bila Marijina rotunda del starejšega cerkvenega kompleksa. Krstilnico ob koprski stolnici datiramo v 12. stoletje, kar nedvomno kaže, da domnevo o obstoju starejše krstilnice v Kopru potrjuje prav Marijina rotunda.


Vir: https://www.zvkds.si/primeri-dobrih-praks/marijina-rotunda-v-kopru/

Read 64 times
More in this category: « Koper palača Gravisi Tiepolo

Novo na portalu

cache/resized/6650e3667f9f8746ab825be376c1ae08.jpg
Pisana zgodovina
cache/resized/738838650dc47260ab400387e75771bd.jpg
Zgodbe (in spomini)
cache/resized/ebb94b257960895cdfdbda8edc9d4c87.jpg
Pisana zgodovina
cache/resized/b0bdb1262f09d9c5ca9adc1f09643025.jpg
Cerkve in samostani
cache/resized/95066bfe644a116f2305acfb85334b81.jpg
Kulturne znamenitosti

Na strani je 85 gostov in ni članov .

Top