v naši krajevni skupnosti je Mestna občina Koper postavila komplete miz in klopi na igrišču v središču vasi Kubed in pri cerkvi sv. Kvirika nad Sočergo, drugače pa je na več skrbno izbranih lokacijah v okviru Kraškega roba še več urbane opreme. Na odcepu ceste za sv. Kvirik je števec prometa, ki bo pripomogel k pravilnim odločitvam o parkirišču. Regionalni razvojni center Koper izvaja projekt določanja potreb po parkiriščih na območju Kraškega roba. Mestna občina Koper pripravlja podlage za ustanovitev krajinskega parka Kraški rob, da bi dopolnil obstoječo zasnovo rekreacijsko športnega parka. V pripravi je LAS projekt, ki bo polno ovrednotil izjemno Bržanovo domačijo v Smokvici.
Slika 1: Predvideno območje OSP Kraški rob Vir: Kraški rob, Outdoor Sports Park, 2018
Dogaja se in to tudi pri nas, ki smo v središču nastajajočega parka Kraški rob. Območje Slovenske Istre se lahko z vidika gospodarske in splošne razvitosti deli na razviti priobalni pas in na podpovprečno razviti zaledni del, ta spada predvsem v Mestno občino Koper. Dosedanji gospodarski napredek mu ni prinesel trajnostnega razvoja, tako da je verjetno kopiranje obstoječih razvojnih vzorcev obsojeno na neuspeh. Ostala pa je večidel ohranjena prvinska naselbinska kultura, kulturna in naravna krajina.
Možnosti razvoja turistične ponudbe na kraškem robu so precejšnje. Gričevnata in rodovitna mediteranska pokrajina prav nič ne zaostaja za v svetu že uveljavljeno Toskano ali Korziko, le ponudba ni še primerljivo organizirana in predstavljena. No, pa tudi kakšno razpadajočo kamnito hišo bi bilo treba prav tako obnoviti.
Podeželje Slovenske Istre do sedaj ni bilo nikoli obravnavano kot turistično področje, saj so se vse moči razvoja turizma v Slovenski Istri pa tudi v mestni občini Koper osredotočale na Obalo, gradilo se je na ”sonce-morje-plaža” turizmu. V zadnjem času pa se vse bolj uveljavlja interes po trženju obalnega zaledja in podeželja v turistične namene; tako se zlagoma uresničuje projekt Kraški rob. Število malih ponudnikov je veliko in če gledamo število zanimivih točk (point of interest), tokrat širše gledamo na celotno Slovensko Istro, potem presežemo številko 1200. Narave željni turisti in obiskovalci se čedalje bolj obračajo v njeno zaledje. Obenem jim podeželje Slovenske Istre ponuja številne turistične atrakcije in ima že razvite turistične proizvode in storitve (plezališča, gostilne in osmice, turistične kmetije, sakralne objekte, vinske ceste, priložnostne stojnice s pridelki, sprehajalne, doživljajske, kolesarske in gozdne poti, itd.).
Slika 2. Geokodirane točke zanimanja v Slovenski Istri, trenutno stanje vnosov. Vir: www.traven.si
Večina teh proizvodov in storitev je razdrobljenih in nepovezanih, zato bi morala biti temeljna usmeritev tega področja razvoj integralnih turističnih proizvodov, ki bodo temeljili na povezovanju turističnih ponudnikov tako na podjetniški kot tudi na trženjski ravni. Sprehodi in kolesarjenje po naravi, plezanje, obiskovanje cerkva in starih istrskih vasi, itd. so zastonj in ne prinašajo neposrednega zaslužka, čeprav morajo obiskovalci nekje prenočiti, se nahraniti, zabavati, kupiti spominke, doživeti kaj zanimivega, parkirati itd. in je zato zaslužek z njihovim obiskom šele posreden.
Za izvajanje aktivnosti, ki bodo omogočale izkoristek turističnega in širšega ekonomskega potenciala območja, je treba vzpostaviti pogoje za ureditev območja kot celote - z vzpostavitvijo centra za obiskovalce Kraški rob, z enotnim upravljanjem in z ureditvijo dodatnih mikrolokacij. Sočasno je treba spodbujati razvoj gospodarske dejavnosti, ki zagotavlja spremljevalne storitve.
Eden od zanesljivih virov bodo plačljiva parkirišča, podobno kot na primer v Logarski dolini. In zastonjskega kosila tudi pri nas ne bo več. Če gremo v Koper je treba plačati parkirnino, pri nas pa bo isto. Vodenje po kraškem robu bodo lahko opravljali samo domači vodiči. Potrebujemo še več nastanitev. Kraški rob je zanimiv tudi v predsezoni in posezoni (plezanje, kolesarjenje, hoja, obisk okoliških znamenitih krajev in registriranih enot kulturne dediščine), tako da lahko stanodajalec računa na 4-5 mesecev zapolnjenih kapacitet. In v ta namen je smotrno obnoviti stare istrske hiše v vaških jedrih. Kulturna dediščina se tako izplača! Primanjkuje nam kmečkega turizma, nova lastovica je kmetija Grondali v Abitantih; primanjkuje pa nam tudi čisto navadnih gostiln. Potrebujemo parkirišča za kamperje in tudi kakšen čisto običajen avtokamp. V sezoni so dobrodošle stojnice s sezonskimi pridelki in osvežilnimi napitki, predvsem na prometni žili Črni Kal – Sočerga. Večje število obiskovalcev pomeni tudi več zanimanja za lokalna doživetja. In kmetijske pridelke je mogoče prodajati doma. To je prgišče podjetniških priložnosti za domačine, da imamo kaj od turizma.
Slika 3: Veduta Kraškega roba Vir: https://visitkoper.si/na-kraskem-robu-odprt-nov-center-za-obiskovalce/
Celotno območje Kraškega roba se ponaša s številnimi redkimi rastlinskimi in živalskimi vrstami ter visoko stopnjo ohranjenosti biotske pestrosti. S tega vidika obravnavano območje velja za skriti turistični biser. Turistom sicer ne govorimo, da divji prašiči, srne in jeleni povzročajo škodo na kmetijskih površinah in da kdo ne opravlja svojega dela.
Razdrobljenost krajev in vasi po relativno obsežnem območju zahteva njihovo večjo medsebojno povezanost, enotno informiranje in skupne promocijske ter druge dejavnosti, saj se lahko le tako vzpostavi trajnostni turizem, ki bo v ravnotežju s podeželskim okoljem. V ta namen se mora aktivirati sprejemna točka Kraški rob v Črnem Kalu in seveda spletna ponudba, ki jo bo vzdrževal Zavod za mladino, kulturo in turizem v Kopru. Imamo pa še dve zadrugi: turistično zadrugo Zakladi Istre in Bržanijo in aktivne ponudnike z njihovimi spletnimi stranmi s področja naše krajevne skupnosti. V krajevni skupnosti Gračišče deluje kar sedem turističnih društev, ki prispevajo k turističnemu utripu krajev. Turistične agencije kot so Avtentica in Istranka že danes ponujata organiziranim skupinam pri nas vse, kar smo sposobni ponuditi. In če se znajdemo na kakšnem sejmu doma ali v tujini, je vprašanje potencialnih obiskovalcev zelo preprosto: kaj nam lahko ponudite?
Slika 4. Županov dvor, Gračišče Vir: lastni
Skratka nismo tako bosi, kot bi to izgledalo na prvi pogled, moramo biti pa še boljši, ker se nam to izplača. V projektni nalogi Smernice za umestitev športnih in turističnih vsebin na Kraški rob najdemo pri vsebinah posameznega kraja široki nabor predlogov, kako obogatiti turistično ponudbo v naši krajevni skupnosti.
Kulturna krajina podeželja Slovenske Istre je specifična, izdatno podprta s suhozidnimi umetninami v krajini, predvsem kamnitimi zidovi, s katerimi so prebivalci ravnali površje za kmetijsko obdelavo in preprečevali odnašanje rodovitne zemlje. Naselja, njena središča, so še vedno izvirno ustvarjana v kamnu in ravno zaostanku v razvoju se lahko zahvalimo, da je še vedno moč občutiti prvinskost starih vaških jeder, ki pa žal tudi propadajo. S tega vidika je mogoče govoriti o edinstveni konkurenčni prednosti zaledja Slovenske Istre in celotnega polotoka Istra. Ta identiteta je v času globalnih silnic pomemben dejavnik in posebnost, ki priteguje goste.
Slika 5. Vstopna točka Kraškega roba Vir: https://visitkoper.si/na-kraskem-robu-odprt-nov-center-za-obiskovalce/
Razvoj območja je treba usmerjati v razvoj turistične destinacije z visoko dodano vrednostjo in visoko doživljajsko vrednostjo območja, le-ta temelji na ohranjenosti in pestrosti narave ter kulturne dediščine. Ob primerni ureditvi in ustreznem upravljanju z območjem se lahko kljub večjim pritiskom narava in kulturna dediščina ohranjata, prebivalcem območja pa prinaša izdatne ekonomske koristi.
Turizem smo pa predvsem ljudje!
Vinko Zupančič
