Razlogi za tako stanje stvari so lahko najrazličnejši, med njimi naj omenimo dejstvo, da poleg uporabljene natančnosti, prav Finova risba predstavlja nedvomno eno najbolj starih ohranjenih upodobitev načrta Kopra. Pomen je zelo dobro viden: karta inženirja Fina ostaja danes najbolj opazna podoba urbanističnega razvoja Kopra, ko se je iz rimskega naselja na najvišjem delu otoka, v naslednjih obdobjih mesto razširilo na nižje južne in vzhodne predele. Poleg tega načrt ilustrira z zelo zgovornimi znaki mestno tkivo in obzidje iz 17. stoletja.
Ne najbolj ugodno stanje utrdb, kot se je dogajalo tudi v ostalih istrskih obalnih mestih, ki so bile žrtve uskoških napadov v pravkar zaključeni gradiščanski vojni, je prisililo podestata in kapitana Bernarda Malipiera, da je naročil arhitektu Finu tak opis mesta z namenom, da bi ga dodal k poročilu Beneškemu senatu. Perorisba, strokovno izdelana, se ne omejuje samo na seznam topografsko-urbanih vsebin kot so to ceste, trgi in najvažnejše javne in sakralne stavbe oziroma arhitektonske značilnosti, ampak se prav posebej posveti podrobnemu opisu obrambnih sistemov, vključujoč mestna vrata in stolpe. Izven obzidja pa poleg močvirij karta posebej opozarja na različna mesta za pristane v tistem času glavnem in najpomembnejšem kulturnem središču polotoka.
Leta 1619 v času, ko je Giacomo Fino narisal najstarejši znani zemljevid, oziroma načrt mesta Koper, je imelo mesto 6000 prebivalcev. V mestu je bilo 29 cerkev, 7 samostanov in 2 krstilnici. Bila sta 2 velika trga in 8 manjših. Mestno obzidje je bilo dolgo približno 2530 metrov in je imelo 11 vrat in samo en dostop s kopnega v mesto s Škocjanske strani. In kot se za obmorsko mesto spodobi je imelo 7 pristanišč in mandračev. Parkirišč še niso poznali in iztrebki vprežne živine so bili povsod, neprijetne vonjave tudi, kot je zapisal en Benečan, ki je v tistih časih obiskal Koper.
Načrt Kopra Giacoma Fina iz leta 1619 predstavlja najstarejši ohranjeni tloris mesta. Perorisba, ki jo hrani Državni arhiv v Benetkah, predstavlja poglaviten vir tako za študij geneze mesta, kakor za spoznavanje njegove urbanistične zasnove.
Čeprav razpolagamo z raznimi pisnimi viri, ki pričajo o urbanističnem sistemu ter o dolgi zgodovini mestnega obzidja, do začetka 17. stoletja ni ohranjen nikakršen grafični prikaz oziroma načrt obzidja in tlorisa, pač pa le dve veduti: najstarejša je mestna veduta na veliki oltarni pali Vittora Carpaccia iz leta 1516, kjer koprski patron sv. Nazarij drži v rokah model mesta. Upodobljena sta le severna in zahodna stran mesta z vrsto pravokotnih obrambnih stolpov. V celoti obzidano mesto se nam kaže tudi na veliki panorami z napisom “Inter utrumque tuta” (okoli leta 1600) ter na alegorični podobi Marcantonia Bassettija iz leta 1624.
Več pa na tej povezavi
Viri:
https://www.histriaweb.eu/wp/wp-content/uploads/2013/06/Giacomo-Fino_impaginato_9.pdf
https://www.facebook.com/groups/kuopranbot/posts/854659038610406/
https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/nacrt-mesta-koper-iz-leta-1619/
