{tab Potek poti}
Belvedur – Hrvoji - Abitanti – Gradin –Sirči – Trebeše - »Starci« - Sokoliči (Veli vir) – Sočerga – Smokvica – Movraž - Dvori
Izhodišče
Parkirišče pred gostilno Belvedur, ki je informacijska točka in ima internetni dostop. (dostop po avtocesti, izhod Črni Kal, iz Kopra cca. 25 km).
Podlaga
Razgiban teren Slovenske Istre, neokrnjena narava, imenitni razgledi na Kraški rob, notranjost Istre, morje in proti Hrvaški Istri.
{tab Opis poti}
......................
- »Starci« - Sokoliči (Veli vir) -
Iz Trebeš se vračamo po asfaltirani cesti do zaselka Pičuri v smeri Gradina. Pogled iz ceste nam razkriva povsem ohranjeno razširjeno istrsko domačijo, delno naseljeno, delno pa so jo zapustili prebivalci, vendar je stavbni fond v dobri kondiciji in vzdrževan.
Pot nadaljujemo po cesti nekaj sto metrov, na kar zavijemo levo na kolovozno pot še pred križiščem za Gradin in Topolovec. Nadaljujemo po lepi gozdni poti, ki se kmalu spremeni v stezo na vrhu grebena. Pripelje nas do Starcev, ki jih literatura omenja tudi kot obrambna stolpa pri Gradinu.
Starci sta še kar ohranjeni ruševini dveh obrambnih stolpov iz časov Beneške republike, ki sta varovala vojaško postajo s strani iz katere smo prišli. Na drugi strani pa jo je v polkrogu varovala prepadna stena.
Držimo se desne strani drugega stolpa in pot nadaljujemo po položni gozdni poti navzdol do slapa Veli vir na potoku Reka. Obdajajo nas listavci in iglavci, ki nam ponagajajo, kadar nam pogled seže v Dolenjščino, kot pravijo domačini temu področju pod Sočergo, proti hrvaškemu Buzetu.
- Sokoliči (Veli vir) – Sočerga –
Od slapa Veli vir nas pot vodi navkreber proti vasi Sokoliči. Tam kjer so bile nekoč obdelane njive ob Reki, nas obdaja nizka podrast in grmičevje. Višje kot gremo, lepše se nam odpira pogled v Dolenjščino za našim hrbtom, tja do Buzeta na hrvaški strani.
Od Sokoličev je kakšen kilometer in pol bolj ali manj položne asfaltirane poti do naslednje vasi Tuljaki. Nad vasjo se pot zravna po planoti; zavijemo desno po asfaltirani poti, ki nas po kakšnih dveh kilometrih pripelje do Sočerge. Malo pred Sočergo na desni strani poti nad edinim kalom ob poti so v Franciscejskemu katastru izpričane ruševine cerkvice sv. Evfemije, česar po terenu niti ne bomo opazili.
Sočerga se ponaša z nekdanjo osnovno šolo in kulturnim domom ter za razmere s presenetljivo veliko enoladijsko cerkvijo Srca Jezusovega - nekdaj je bila posvečena Sv. Justu in Sv. Evfemiji - in kraljuje na griču nad vasjo.
– Sočerga – Smokvica –
Pot nadaljujemo do gostilne »pri Milanu« v Sočergi, kjer dosežemo magistralno cesto Gračišče – Buzet. Prečkamo cesto in se pričnemo vzpenjati približno kilometer po asfaltirani poti proti sv. Kviriku in pokopališču. Na hrbtišču gričevnate verige, ki je pravzaprav podaljšek kraškega roba od Črnega kala sem, imamo lep razgled nazaj proti Sočergi in vse tja do Buzeta na eni ter proti Movraški vali na drugi strani. Če bi nadaljevali pot po vrhu grebena desno od naše poti, markirane kot planinska pot, bi prišli do znanih »istrskih ušes« in naravnega mosta, ter nato sestopili proti mejni vasi Mlini s še edinim delujočim mlinom v tem delu Istre.
Cerkvico sv. Kvirika obdaja vaško pokopališče. Legenda pravi, da sta enaki cerkvici sv.
Kvirika in sv. Simona na nasprotnem hribu v zaselku Abrami pri Pregari gradila dva brata velikana. Imela pa sta le eno kladivo. Zato sta izmenjaje klicala iz hriba na hrib: »brat hiti mi bat«.
Na vrhu hriba smo hkrati na terenu velikega gradišča (istrskega kaštelirja), ki je tudi že dobro opisan v literaturi.
Po poti levo vzdolž zida ob »bivanjskem delu nekdanjega gradišča« sestopamo proti dolini in vasi Smokvica, ki leži na vzhodnem delu Movraške vale. Smokvica je staro naselje z mnogimi ohranjenimi starimi hišami, ki dajejo naselju kakovost ohranjene kulturne dediščine vasi kot celote. Kot posamična enota kulturne dediščine je najbolj znana Bržanova domačija. Slednjo zlagoma obnavljajo v vsem njenem sijaju nekdanjega skorajda kmečkega istrskega dvorca s številnimi loki (volti) pri vhodu in na dvorišču ter krasnim že obnovljenim baladurjem (zunanjim stopniščem). Vredno ogleda. Prijazni domačini vam vedo o kraju povedati še veliko več.
– Smokvica – Movraž - Dvori
Pot nadaljujemo po ravninski poti proti največjemu naselju v dolini – Movražu. Tod prevladuje bujno rastlinje in obdelana polja.
Dva kilometra po dolini naprej pridemo do zadnje vasice – Dvori. Nekatere hiše v njej so zgledno obnovljene in vredne ogleda. Tu se naša pot konča. Če ne bi bilo meje, bi lahko pot nadaljevali peš ali s kolesom (nekdaj se je dalo priti skozi tudi z avtom) po nevzdrževani makadamski cesti in se spustili proti Mlinom. Toda sestopili bi na hrvaški strani med mejnima prehodoma Sočerga in Požane, tako da bo ta podaljšek moral počakati še kakšno leto, da se šengenska meja s Hrvaško prestavi bolj proti jugu.
{tab Nastanitve}
Gostilna Ražman, Gračišče
Apartmaji Funa, Topolovec
{tab Znamenitosti}
- Kulturna dediščina Slovenske Istre
- Kulturna krajina
-
- Mesta in naselja (vasi): Pičuri, Sokoliči,Tuljaki, Sočerga, Smokvica, Movraž, Dvori
- Kulturna krajina – območje: Obrambni stolpi in utrjene jame na kraškem robu
- Stavbe (domačije): Bržanova domačija
- Sakralna dediščina:
- Cerkve in samostani: Cerkev srca Jezusovega, Sočerga; Cerkev sv. Kvirika; Cerkev sv. Marije Magdalene, Smokvica; Cerkev Marijinega vnebovzetja, Movraž
- Zgodovina
- Arheološka najdišča: Gradišče Gradec na Sv. Kviriku
- Zgodovinski kraji, gradovi, utrdbe: Starci
- Naravna dediščina: slap Veli vir, Istrski spodmoli in naravni most
{tab Gostinstvo}
Gostilna Belvedur z informacijsko točko in internetnim dostopom.
Gostilna Ražman z informacijsko točko in internetnim dostopom
Gostilna Sočerga
Gostilna Kubed
Osmica Kubed
Gostilna Brezovica
{tab Info}
Turistično informacijski center Koper (Pretorska palača)
Turistično informacijska točka Hrastovlje
{tab Karta}
{tab Galerija slik}
{/tabs}