Spletno stran prenavljamo. Vsa vsebina še ni na voljo na novi spletni strani vendar jo aktivno dodajamo. Hvala za razumevanje.

Za ogled kliknite na spodnji gumb.

Ogled nove strani...
slhrendeit

Istrske jedi

Istra oziroma istrski polotok, je bil skozi zgodovino poseljen z različnimi ljudstvi. Tod so vodile trgovske poti Rimljanov, kasneje Benečanov, Slovanov, Germanov. Po strukturi je bilo največ Slovanov, ki so obdelovali polja in se ukvarjali z živinorejo.

Kot posledica različnih vojn so ozemlje, sploh v času Beneške republike, od srede 16. stoletja pa do srede 17. Stoletja, umetno poselili z begunci iz Dalmacije, Albanije in ostalega dela Balkana.Tako se tudi v današnji kulinarični identiteti Istre kažejo vplivi preseljevanja in mešanja kultur. Tudi naravno okolje je v veliki meri vplivalo na razvoj jedi. Globalni trend vračanja izvirnosti in originalnosti jedi na posamezno geografsko območje in povečano zanimanje ljudi za lokalne specialitete in posebnosti, je ponovno oživilo domače recepte in jih oplemenitilo sodobnemu načinu življenja primerno.

Na voljo je veliko število gostiln in “oštarij”, ki se trudijo z recepti svojih babic ponuditi enkratno izkušnjo – okust Istro kot je nekoč bila.

Nekaj pomembnejših jedi v Istri.

Šparglji (šparga/beluši)

So še vedno vrhunec v istrski kulinariki. Sploh spomladi, ko je njihov čas, v Istri pripravljajo najbolj znamenito jed: fritaja s šparglji. Šparglje je možno pripraviti tudi kot priloga, kot juha,  s testeninami, z rižem, kot namaz ali kuhane ovijemo s pršutom. Ne samo, da je okusen dodatek jedem, ima tudi zdravilne učinke in sicer izboljšuje kvaliteto kri.

Mineštre

Mineštre oziroma enolončnice so osnova istrske kuhinje. Glavne sestavine so tri in sicer krompir, fižol in tretja sestavina, ki da mineštri okus in ime. Gospodinje so jih pripravljale v vseh letnih časih, odvisno od zelenjave in ostalih sezonskih sestavin. Pomlad je čas za “bobiče”, redka zelenjavna mineštra z mlado kuruzo. Lahko jo naredimo tudi s koromačem ali ji poleg osnovne zelenjave dodamo testenine. Pozimi so na jedilniku ričet in jota (pogostejša je iz zelja). Pravo mineštro je potrebno še ustrezno zabelit s koščki slanine, pražene na česnu s peteršiljem, z oljčnim oljem ali podmetom iz moke in masti.

Štruklji, hroštole, fritule, pandišpanja

Štruklji-slovenska nacionalan jed obstaja v stoterih različicah. V Istri so testo nadevali s pršutom, slanino, jajci, čebulo. Za pripravo sladkih štrukljev, so jih polnili z rozinami in nato posipali s sladkorjem
Hroštole so ocvrtki posipani s sladkorjem. Iz moke, jajca in olja se zamesi testo, ki ga razvaljamo in iz njega izrežemo debelejše trakove, ki jih ocvremo v vročem olju in potrosimo s sladkorjem.
Fritule so krofi nepravilnih oblik. Poleg zgoraj navedenih sestavin testu dodamo še rumenjake, sladkor, rozine in žganje. Zamesimo v homogeno maso in z žlicami oblikujemo kepe, ki jih ocvremo v olju.
Pandišpanja je sladek kruh. Moko, maslo, sladkor  in rumenjak dobro premešamo, nato dodamo trdno stepen beljak. Vlijemo v pekač in pečemo. V Istri bi se naj ta jed pojavila v času Francoske oblasti (1806-1813). V poznejših različicah so testo prerezali na dva dela in ga namazali s kremo.

Polenta

Pogoste so bile tudi kaše. V Istri so bile najpogostejše koruzne kaše. Če so bile skuhane bolj gosto, jih poznamo pod imenom polenta. Polento je možno kombinirati z mlekom, refoškom, sirom, skuto, zeljem, kot priloga k mesnimi jedem, ribjim juham. Novejši različici sta polenta z bakalarjem (polenavko) in tartufi. Popečena in nato še posipana s sladkorjem, se je uživala kot sladica. Njena uporabnost je široka, ker je pogosto nadomeščala kruh.

Tartufi

Slovenska Istra je pravi raj za ljubitelje tratufov, saj jih je ravno v slovenskem delu Istre največ. Poznali so jih že stari Egipčani. Rastejo v sožitju z borom, hrastom, topolom, lesko in gabrom. Zaradi svojega intenzivnega vonja in okusa, pa tudi zaradi visokih cen, se uporablja kot dodatek jedem. Pripravimo lahko aromatično omako k zrezkom, lahko jih uporabimo za rižote, njoke in testenine.

Bakalar

Polenovka ali bakalar je suha riba iz severnih morij, ki so jo v Istro prinesli mornarji. V Istri se je uživala za praznike, predvsem za Božič je ni smelo manjkati. Namaz iz bakalarja je možno dobiti v vsaki bolje založeni trgovini.

Fritaje
Jajca so tudi v istrski kuhinji pogosta jed. Pripravijo se hitro in na različne načine: ocvrte na oljčnem olju, zavajon (šato), omlete (palačinke), najpogosteje pa pripravijo fritajo (tudi frtaljo, fritado ali frtado). Fritaja je neke vrste jajčna omleta z dodatki različnih živil, tako mesnih kot rastlinskih: pršuta, pancete, špargljev, poganjkov mladega česna (peskov), melise, rdečga ali zelenaga radiča … in različnih zelišč (erbe per ovi). »Rastlinske« fritaje so v glavnem sezonska jed.

Fritaja s pršutom in refoškom je »močna« jed in je bila največkrat na krožniku po napornem in težaškem delu: po kopanju, košnji…da so zgarani kmetje dobili »forco« (energijo), ki so jo potrošili med napornim delom. Tako fritajo so pripravili tudi za slabokrvnost, šfohost, po daljših boleznih, za čimprejšnje okrevanje … Deležni so jo bili tudi otroci, vendar le po kakšni bolezni ali slabokrvnosti. Že sestavine same pričajo da gre res za jed »ki da forco«.

Fritaja s peski je tipična istrska sezonska jed s poganjki mladega česna (rdečega!), ki je zelo zdravilna in jo pripravimo na več načinov. Podobno velja tudi za fritajo s špargo, bluščem, meliso … in drugimi zdravilnimi rastlinami.

 

Read 4587 times nedelja, 26 januar 2020 13:06