Spletno stran prenavljamo. Vsa vsebina še ni na voljo na novi spletni strani vendar jo aktivno dodajamo. Hvala za razumevanje.

Za ogled kliknite na spodnji gumb.

Ogled nove strani...
slhrendeit

Hrastovlje cerkev sv. Trojice

Ena od najpomembnejših kulturnih znamenitosti slovenske Istre. Cerkev svete Trojice v Hrastovljah se nahaja za taborskim obzidjem, s katerim se je tamkajšnje prebivalstvo v 16. stoletju zavarovalo pred turškimi vpadi.

Cerkev je bila zgrajena v 13. stoletju, okoli nje pa se razprostira dobro ohranjeno četverokotno taborsko obzidje z dvema okroglima obrambnima stolpoma iz 16. stoletja. Sem so se namreč zatekli prebivalci v nevarnosti pred uskoškimi in turškimi vpadi. Romanska cerkvica je razdeljena na tri ladje in se zaključuje z apsido. Cerkev znotraj krasijo freske in glagolski napisi iz 15. stoletja. Freske prikazujejo stvarjenje sveta, izgon Adama in Eve iz raja, prizore iz Kristusovega trpljenja, delo kmečkih ljudi v različnih letnih časih in mrtvaški ples, ki je najbolj znamenit del. Cerkev je v celoti poslikal Janez iz Kastva leta 1490, odkril pa domačin, akademski slikar Jože Pohlen leta 1951. Cerkev je uvrščena na seznam svetovne kulturne dediščine.

Zgradba cerkve

Cerkev in obzidje sta zgrajena na živi skali, zato nimata globokih temeljev. Cerkev je zidana večinoma iz kamna, tako kot je značilno za celotno primorsko območje. Nikoli ni bila v celoti ometana, zato lahko vidimo kako je bila cerkev grajena. Vemo da je bil vrh cerkve nekoč ponovno pozidan, vendar razloga za to ne poznamo. Cerkev prekrivajo skrle, to so debele kamnite plošče. So značilna streha za mediteran oziroma »prastreha« vseh mediteranskih dežel. Oken na cerkvi ni veliko, to pa zaradi vremenskih razmer. Poleti je bil prostor z malo okni zavarovan pred pripeko, pozimi pa pred burjo. Zaradi majhnega števila oken je v notranjosti cerkve precej temačno. Leta 1896 so na severni strani cerkve prebili lino za okno, vendar so pri tem na žalost uničili nekaj stenskih poslikav. Cerkev naj bi bila nekoč kljub manjšemu številu oken bolje osvetljena kot danes, to pa zaradi mogočnega obzidja, ki ga nekoč še ni bilo. Obzidje zdaj cerkvi jemlje veliko svetlobe.

Cerkev je po opredelitvi višinsko stopnjevalna cerkev. Take cerkve so pri nas nastajale le v gotski dobi, saj je primerkov iz romanske dobe le malo. Nastajale so na primer na Ptujski gori, v Slovenskih goricah, … Hrastoveljska cerkev se od ostalih romarskih cerkev razlikuje po tem, da ima zvonik pozidan na zahodni strani, medtem ko imajo vse druge romarske cerkve majhne lesene stolpiče. Cerkev je dolga 11,70 m in široka 6.05 m. S temi merami je ena najmanjših cerkev naokoli in ne presega niti povprečne širine in dolžine majhnih vaških podružnic. Nekateri trdijo, da je cerkev po istrsko zaokrožena različica renesančne arhitekture iz 2. polovice 15.stoletja. Izgled vzhodnih vrat v cerkev, kot ga danes poznamo, je nastal okoli leta 1776. Prvotna vhodna vrata so verjetno segala do zvonika.

Poleg popolnoma nespremenjene celotne poslikave srednjeveške notranjščine pod katero se je 13. julija 1490 podpisal Janez iz Kastva, je na oknu v južni steni ladje vklesan podpis dosti mlajšega in manj znanega mojstra: HOC OPVS FECIT ANSE FELICIAN. 1663 – To delo je naredil Anže Felicijan 1663. Do nedavnega je bilo to edino njegovo delo, ki so ga opazili in objavili slovenski umetnostni zgodovinarji. Pri tej cerkvi ni opaziti kakšnega drugega dela kamnoseške delavnice Felicijanov. Njihovemu delu lahko sledimo v drugih cerkvah v soseščini.

 Okno v juzni steni ladje cerkve sv TrojiceOkno v juzni steni ladje cerkve sv Trojice
 

Cerkveno obzidje

Obzidje cerkve je verjetno stalo že prej in ga je novi lastnik (Leander Zarotus) le obnovil. Visoko je 8 metrov in je zgrajeno iz lomljenega apnenca. Na obzidju cerkve je danes postavljena tudi tabla z napisom ter nekaj podatki o cerkvi. Težko bi določili, kdaj točno je bilo obzidje zgrajeno, predvideva pa se da je bilo zgrajeno nekje ob koncu 15. stoletja, torej zagotovo kasneje kot cerkev. Zid zakriva skoraj vso stavbo. Ven kuka le zvonik cerkve z križem na vrhu. Prvotni namen zidu je bila obrambna postojanka pred Turki. Je v obliki nepravilnega pravokotnika. V kotih sta postavljena obrambna stolpa. Prvi leži na severovzhodni strani, drugi pa je varoval vhod iz vaške strani. Obrambna stolpa imata obliko pokončne reže. Na stolpih lahko opazimo dve vrsti strelnih lin, predvideva pa se da je bilo nekoč obzidje zelo visoko, zato naj bi bile na zidu tri vrste strelnih lin. Za obrambo so imeli tudi pomol nad vhodnimi vrati, s katerega so lahko na sovražnika metali kamenje ali nanj zlivali vrelo vodo.

Freske v cerkvi sv. Trojice

Če se sedaj iz taborskega prostora, v katerem prevladuje sivina kamnitih sten iz obzidja, ki jo poživljata edinole zelenje tal in modrina neba, odpravimo v notranjost spomenika, nas preseneti z nepopisnim barvnim bogastvom. Notranja arhitektura, ki je nosilka vsega, na nas skupaj s slikarijami in z opremo deluje z enotnim izrazom celostne umetnine in velikega spomenika. Prav dani arhitekturni prostor, za katerega so bile SLIKARIJE ustvarjene, je namreč tisti okvir, ki nam ga nobena še tako vzorno urejena galerijska razstava s tako ali drugače prikazanimi in postavljenimi snetimi originalnimi freskami ali njihovimi kopijami ne more pričarati.

Leta 1949 je domačin, kipar Jože Pohlen pod mnogimi beleži ugotovil stenske slikarije. Za hrastoveljski spomenik se je začelo novo obdobje. Zanj se je zavzela spomeniška služba in zavod za spomeniško varstvo LRS se je lotil odkrivanja fresk ter urejanja notranjščine, zunanjščine in taborskega obzidja. Poglaviten uspeh vseh teh konservatorskih in restavratorskih prizadevanj pa je seveda odkritje stenskih slikarij, ki so bistveno obogatile našo spomeniško posest.

Prvotno samo pobeljena in z linearno dekoracijo okrašena notranjščina cerkve je bila ob koncu srednjega veka figuralno in dekorativno poslikana od vrha do tal. Da bi dosegli še popolnejšo tonsko ubranost, so namesto prvotnega tlaka, ki je bil morda kar iz steptane prsti, napravili nov tlak iz apnene malte, ki so ji dodali zdrobljeno opeko. O tem toniranem tlaku govori celo napis, na spodnjem delu južne ladijske stene, nekako na sredini njene dolžine, ki je prostoročno izpisan z glagolskimi črkami. Napis pove, da je v času vladanja papeža Leona X. in beneškega doža Leonarda Loredana, ko je bil za koprskega škofa nekdanji bergamski prošt Bartolomej de Sonica, koprski župan pa Frančišek Mulo in  kapitan Pasquale Ingaldo, da je torej v tem času mojster Anton Damidun 2. junija 1518 dokončal cerkveni tlak.

Notranjost cerkve je banjasto obokana in s štirimi enostavnimi zidanimi stebri predeljena v tri navidezne ladje. Vse stene in oboke do zadnjega kotička krasijo freske. Bolj temeljito poslikane cerkve v Sloveniji ni. Avtor nekoliko okorno slikanih podob je podpisani Janez iz Kastva. Slikarije so nastale okoli l. 1490, verjetno s pomočjo več sodelavcev. Dolgo so bile skrite pod ometi. Znova so jih odkrili l. 1949 in jih za tem skrbno restavrirali. Med ikonografsko zanimivejše sodijo prizori iz Geneze v glavni ladji, kjer se prvi ljudje pojavljajo v značilnem kraškem okolju. Celopostavne podobe apostolov so naslikane v nišah v apsidi, kjer je centralno postavljen Prestol milosti v apsidi. Številne so freske s svetniki in preroki, posebej zanimivi so tondi z žanrskimi prizori kmečkih del, ki simbolizirajo 12 mesecev. Upodobljen je še pasijonski ciklus in na severni strani pohod s poklonom Sv. treh kraljev. Freske so zemeljskih barv, motivi pa večinoma cerkveni in prikazujejo apostole, Marijino kronanje, svete tri kralje, Kristusov križev pot, stvarjenje sveta, najznamenitejši pa je seveda “Mrtvaški ples”.

Mrtvaški ples (Hrastovlje)

Freska dolga sedem metrov prikazuje sprevod, v katerem se proti pravkar izkopanemu grobu pomikajo predstavniki najrazličnejših slojev tedanje družbe in vseh starosti, od papeža, kralja in kraljice preko redovnika in meščana do berača in otroka, vsakič pa v paru s koščeno spremljevalko, ki ne pozna šale in ne jemlje podkupnine in pred katero so vsi ljudje enaki. Neizprosna je in vsem enako se reži v obraz in vsi stopajo z njo proti istemu cilju, proti grobu, ki je njeno kraljestvo. Freska je najbrž nastala pod vtisom srednjeveških epidemij kuge. V srednjem veku tema ni bila izrecno cerkvena, zato so jo sprva upodabljali na zunanjih cerkvenih stenah, šele pozneje v cerkvah.[2] Če si obiskovalec podrobneje ogleda fresko na njej poleg polno zanimivih zapisov nekdanjih obiskovalcev najde tudi daljši zapis v glagolici, ki poroča o postavitvi novega rdeče obarvanega tlaka v letu 1518.

 Hrastoveljski mrtvaski ples
 Slika: Hrastoveljski mrtvaški ples

 Fresko sestavljajo trije deli.

• Prvi del je osnovni – tuzemeljski in je v oker barvi. Ta je sestavljen iz dveh delov - prvi del so tla, na katerih stojijo liki, drugi del pa je pokrajina v ozadju.

• Drugi osnovni prostor je nebo.

• Tretji prostor, ki je najmanjši pa predstavljajo nebesa. Obarvan je zeleno in na spodnjem delu je ločen z belo črto.

Freska je sestavljena iz zemeljskih barv. Najmočneje doživljamo rumeno, zeleno, rdečo barvo. Bela barva ima simboličen pomen - če je na spodnjem delu oči lika pomeni, da oseba že vidi nebesa. Če pa ima lik na zgornjem delu oči pomeni, da so za njega nebesa še daleč. Ples ima tudi svoj ritem, če pogledamo levo roko mrtveca, ki je dvignjena ali spuščena: a-a-b-a-b-b-a-b-a-b Redek prizor kaže ples ljudi pred grobom z okostnjaki. Vrstijo se značilno oblečeni pripadniki stanov, od dojenčka, berača do kralja in papeža, ki jih okostnjaki vodijo skozi življenje do groba.  Gre za sprevod različnih ljudi iz takratne družbe, ki skupaj z okostnjaki korakajo proti smrti.     Predvsem pomembni ljudje na freski so invalid, menih in papež, njihove lastnosti naj bi bile človeku pot v nebesa (npr, invalidova skromnost in enostavnost). Motiv naj bi izviral iz epidemij kuge in sporoča, da smrt ne izbira med bogatimi in revnimi, mladimi in starimi, niti podkupiti se ne da (če pozorno pogledate, boste videli, da nekdo skeletu ponuja zlatnike).

.

  logo revitas obrezanLogo ZVKDS iz vsebine Prironika o suhozidni gradnji

REVITAS - Revitalizacija istrskega podeželja in turizma na istrskem podeželju je čezmejni projekt, ki ga sofinancira Evropska unija skozi Program čezmejnega sodelovanja Slovenija – Hrvaška 2007 – 2013 (IPA – instrument predpristopne pomoči).

znak projekta EKRP

 

 
Projekt »POSTAVITEV INFORMATIVNIH TABEL IN INFO PANOJEV OB KULTURNIH ZNAMENITOSTIH V ZALEDJU MESTNE OBČINE KOPER« delno sofinancira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja.

Viri:

Po poteh mojstrov Felicijanov iz Rodika na razkrižju treh svetov : Brkinov, Krasa in Istre - B. Premrl. - Sežana : Kulturno društvo Vilenica, 2005 http://www.rescen.si/upload/Clanki_2005/1181205659.pdf 

http://sl.wikipedia.org/wiki/Cerkev_svete_Trojice,_Hrastovlje

http://www.koper.si/index.php?page=znamenitostiinatrakcije_single&item=2002340&id=20872

 

Read 7506 times