Omenjena je bila že leta 1579 v poročilu veronskega škofa Agostina Valier kot podružnico župnijske cerkve v Marezigah. Imela je glavno kapelo, v kateri sta bila oba svetnika izrezljana iz lesa in pozlačena, medtem ko je bil oltar sv. Roka le poslikan in brez okrasja. Romanski cerkvi so naknadno prizidali še gotsko apsido in gotska okna. Na vrhu cerkve je bila preslica na dva zvona.
Ob evidentiranju umetnostnih spomenikov v Slovenski Istri je bila deloma pregledana tudi podružna cerkev sv. Ivana, ki leži čisto samotno na planoti izven vasi. Tristrano zaključeni prezbiterij je višji od pravokotne ladje, ki je ravno krita. Le v južni steni ima prezbiterij gotsko šilasto okno, medtem ko so zaključene stranice po mediteranskem načinu brez oken. Nad vhodom v zahodni fasadi je vzidana ležeča kamnita plošča z dolgim napisom, na kateri sta vklesana poleg letnice 1569 tudi dva mojstrska znaka.
Prezbiterij je po gotskem načinu zvezdasto rebrasto obokan. Rebra se podaljšujejo v poligonalne služnike, na križiščih imajo sklepnike v obliki ščitnikov. Profil je enojno žlebast. Šilast slavolok je profiliran in je njegova močna poreza spodaj odrezana na ajdovo zrno. Za dani geografski prostor pa sta značilni tudi obe konzoli, ki sta zelo nizko postavljeni. Pod beleži se kažejo stenske slikarije, ki pa skozi okno niso mogle biti podrobneje pregledane. Ker je stavba v notranjščini povsem devastirana in so dohodi vanjo zaprti, ni bila dostopna (leta 1959). M. Z.
REVITAS - Revitalizacija istrskega podeželja in turizma na istrskem podeželju je čezmejni projekt, ki ga sofinancira Evropska unija skozi Program čezmejnega sodelovanja Slovenija – Hrvaška 2007 – 2013 (IPA – instrument predpristopne pomoči).
TABEL IN INFO PANOJEV OB KULTURNIH ZNAMENITOSTIH V ZALEDJU MESTNE OBČINE KOPER« delno sofinancira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja.
Viri:
http://www.koper.si/index.php?page=znamenitostiinatrakcije_single&item=2002340&id=20872