življenje v njem, predvsem na področju vzgoje, posredovanja znanj in izkušenj preteklih obdobij, ter krepitev narodove samobitnosti in kulturne istovetnosti (Zavod za varstvo kulturne dediščine, 2011).
Na področju varstva kulturne dediščine sta bistveni dve konvenciji. Prva je Konvencija o varstvu evropskega arhitektonskega bogastva, podpisana v Granadi leta 1985, druga pa Evropska konvencija o varstvu arheološke dediščine iz leta 1992 (Zavod za varstvo kulturne dediščine, 2011).
Konvencija o varstvu evropskega arhitektonskega bogastva je temeljni dokument za celostno varstvo kulturne dediščine v Evropi. Določa najmanjše potrebno varstvo, da se prepreči poškodovanje, propadanje ali rušenje varovanih prvin, kar je pomemben dejavnik
boljšega bivanjskega okolja. Uvaja celostni pogled nad varstvom stavbne in naselbinske dediščine, ki se mora vključevati v pripravo strateških dokumentov (Zavod za varstvo kulturne dediščine, 2011).
Evropska konvencija o varstvu arheološke dediščine pa je temeljna listina za varstvo arheološke dediščine v Evropi. Pomembna je predvsem zahteva po celovitem varstvu arheološke dediščine. Konvencija poudarja sodelovanje arheološke stroke pri urejanju
prostora ter upoštevanje posebnih zahtev varstva arheološke dediščine v prostoru (Zavod za varstvo kulturne dediščine, 2011).
Konvencije, ki določajo pravne standarde s področja varstva kulturne dediščine, so (Zavod za varstvo kulturne dediščine, 2011):
- Konvencija o varstvu kulturnih dobrin v primeru oboroženega napada (Haaška konvencija) s pravilnikom za njeno izvrševanje in drugim protokolom k Haaški konvenciji;
-Konvencija o ukrepih za prepoved in preprečevanje nedovoljenega uvoza in izvoza kulturnih dobrin ter prenosa lastninske pravice na njih;
-Konvencija o varstvu svetovne kulturne in naravne dediščine;
-Konvencija o varstvu evropskega arhitektonskega bogastva;
-Evropska konvencija o varstvu arheološke dediščine, (spremenjena).
Vir: Gorup, Ivana (2011). Analiza primerov vasi na območju predlaganega krajinskega parka Dragonja, diplomsko delo. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo
