Trži se destinacija, destinacija Slovenske Istre ima zelo veliko turističnih privlačnosti, kar vedno znova potrjujejo raziskave. Znotraj nje se tržijo posamezni produkti, pri čemer je bistvena razlika v pristopu sestavine trženja, ki je promocija oz. omuniciranje z javnostjo.
Preglednica 1: Strinjanje anketirancev s trditvijo o značilnostih Istre kot turistične destinacije.
| Vir: Raziskava Univerze na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče Koper v okviru projekta INTERREG III A »Srce Istre – Dediščina in umetnost, Razvoj čezmejnih turističnih itinerarijev v urbanih in ruralnih območjih, str. 35. |
Še vedno pa večina – tako domicilnih prebivalcev Istre kot slovenski turisti – obišče obalni del Slovenske Istre. Ugotavlja pa se, da pri obiskovalcih iz Slovenije raste interes za obisk zaledja, vse bolj iščejo domačnost, individualnost in avtentičnosti kraja. So različne vrste ciljnih kupcev ali z drugimi besedami: različne skupine obiskovalcev imajo različne želje in različne preference. Nekateri bi želeli boljše poznati in biti podučeni o kulturni dediščini Slovenske Istre, nekateri o stavbah in vaseh, drugi o cerkvah, tretji bi radi spoznali utrip, četrti bi sami pohajali po pokrajini,… To pa so viri želja in potreb na katerih potem temelje različne vsebine produktov ponudbe. Anketiranci so tudi povedali: »…primerna
cena za pol-dnevni izlet z vsebinami kulturne dediščine Istre med 8 in 20 evri« (ibid., str. 53).
Udeleženci Steljevega pohoda (Krkavče-Padna-Nova Vas, 14. Januar) vedno znova izpostavljajo, kako pomembne lastnosti dogodka – produkta kulturnega turizma so domačnost, pristnost in neskomercializiranost, iskrenosti, individualnost, specifičnost in domačinov, in v tem vedno znova odkrivajo dominantni potencial trženja avtentičnosti Istre kot turistične destinacije – celo na dan pohoda, ko so običajno vremenske razmere res slabe (megla, vlaga). Obiskovalci cenijo naravne privlačnosti, urejenost okolja, kakovost storitev in njihovo dobro organiziranost.
Obiskovalci si ogledajo vsebine na internetu in se dajo vedno znova podučiti o vseh elementih kulturne dediščine Slovenske Istre, ki so: naselbinska dediščina Istre in njeni tipični kraji, naselja, arhitektura, arheološka dediščina Istre, razna najdbišča, sakralna dediščina Istre kot so cerkve, pobožna znamenja, cerkveni predmeti in stavbe, itd. Vendar vse to bogastvo šele oživijo pravi ljudje: s svojim pripovedovanjem, zgodbami, kulinarično in nastanitveno ponudbo.
Zato je pomembno, da se posamezni produkti promovirajo lokalno, tudi in predvsem z osebno prodajo, skratka specifično glede na vrsto produkta.
Za eksterni marketing, ko pa gre za trženje destinacije, pa je bistvenega pomena:
• da se destinacija tudi oglašuje
• da se destinacijo osebno prodaja novinarjem in pomembnim organizatorjem potovanj (npr. izleti za novinarje, agencije)
• da so promocijske publikacije na voljo in v njih vse bistvene informacije
• da je trženje prek interneta interaktivno, vključno z možnostjo rezervacije prenočevanja, bivanja, rezervacije obroka, dogodka in obiskov
• biti mora prilagojen v času in prostoru za razvoj in trženje dogodkov destinacije, vnaprej znani in objavljeni datumi sejmov, da postanejo res široko poznani in tradicionalni, pa tudi direktne akcije turističnih produktov in storitve destinacije morajo biti prepoznavne v kontekstu destinacije in z ozadjem njene kulturne dediščine.
N.pr. Steljev pohod se poslužuje obojega, prihajajo obiskovalci iz kroga 200 km (do Bohinjske Bistrice in zaledja Trsta).
Vir: VALORIZACIJA KULTURNE DEDIŠČINE SLOVENSKE ISTRE
I. FAZA: Inventarizacija potencialov s področja kulturne dediščine slovenske Istre in turističnih razvojnih potencialov z vidika človeških virov, njuno gospodarsko ovrednotenje
in
II. FAZA: Analiza dobrih poslovnih praks pri ohranjanju kulturne dediščine in identifikacija dobrih praks
Pripravila: dr. Neva Maher, dr. Boris Leskovec, mag. Mojca Maher Pirc
Izdal: Društvo za razvoj management in znanja
Ljubljana, november 2007
Denarna sredstva za financiranje tega projekta so bila zagotovljena v okviru Tehnične pomoči Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013 ter Proračuna Republike Slovenije za leto 2007 in 2008 na proračunskih postavkah Službe Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko in sicer: - postavki 6940 tehnična pomoč – 07-13 – Strukturni skladi – EU (85%) - postavki 6964 tehnična pomoč – 07-13 – Strukturni skladi – slovenska udeležba.
