Naselja so bila medsebojno povezana s potmi; mnoge so bile dovolj široke, da so lahko po njih peljali vozovi. Glavne ceste so bile opremljene s kamnitimi obcestnimi kamni, kažipoti. Poti so v glavnem uredili tako, d so očistili iz koridorja rastlinje in površine po potrebi izravnali. Večji posegi so bili potrebni le na določenih odsekih, kjer so morali del ppoti podpreti zaradi padanja terena oziroma jo zaščititi pred usipanjem terena iz gornje strani.

Večji posegi so bili suhozidane škarpe iz lokalnega kamna, kamniti mostovi čez vodotoke in hudourniške grape, dragocene so preproste konstrukcije z značilnimi nosilnimi loki. Kmalu po drugi svetovni vojni se je podeželje treh obalnih občin drastično izpraznilo. Kmetijstvo je zamrlo, velik del obdelovalnih površin je bil opuščen. Šele zadnja leta je opaziti vračanje kmetijske dejavnosti. Kljub temu je še veliko površin opuščenih, poraslih z grmičevjem in drevjem. Stare poti so ostale le deloma v uporabi. Večinoma so zaraščene in opuščene.

Vir: 

Benčič Mohar, Eda. Kulturna dediščina podeželja občin Piran in Izola ter Mestne občine Koper. Tavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Piran, marec 2004