Nad vasjo so že v ilirskih časih postavili gradišče, od katerega je danes ostal obrambni zid, ki je na nekaterih krajih širok tudi do 10 m. Tu je bil najden del človeške čeljusti iz zgornjega pliocena ali začetka aluvija. Na vrhu hriba stoji danes prenovljena cerkev Marije Snežne. V vasi je skromna cerkvica, posvečena Sv. Ceciliji. Tudi Loka je imela svoj obrambni stolp, vendar je podlegel zobu časa.
Leta 1615 so Uskoki, ki so bili naseljeni pod Slavnikom, Loko izropali in požgali. Med drugo svetovno vojno je bila Loka 12. 10. 1943 zopet požgana, tokrat s strani Nemcev. Skupaj s cerkvijo je zgorel tudi župnijski arhiv, ki je bil zaradi bojazni pred požigom iz celotne fare prepeljan v Loko. Med drugim so požgali tudi cerkvico svete Cecilije, ki je ena od le dveh cerkva v Sloveniji, ki sta posvečeni zavetnici in zaščitnici glasbe. Vaščani so cerkev s skupnimi močmi obnovili leta 2005.
Že v 15. stoletju so tu imele posesti bogate koprske družine. Kmetje so za njih delali na poljih in v vinogradih. T.i. koloni oziroma dninarji so si tako na tujih posestvih, tik ob domačih hišah služili svoj vsakdanji kruh. Časi so se spremenili, toda vinogradi so ostali.
V Loki je delovala tudi šola. Ta je bila leta 1962 pridružena Osnovni šoli Dekani kot podružnični oddelek. Delovala je vse do 31. 8. 1965, ko je bila zaradi neustreznih prostorov in prenizkega števila učencev ukinjena, učenci pa preusmerjeni v šolo na Rižano ali v Dekane.
Tudi domačini Loke so že od davnine sem poznali moč zimske burje. Zato so strehe hiš skrbno načrtovali in jih velikokrat obteževali tudi s kamenjem, da jim ne bi močan piš odnesel strešnikov.
Loka je ena izmed redkih vasi, ki ima še vedno svoj vaški vodovod. Ta je bil zgrajen v avstrijskem času. Okoli leta 1901 naj bi bil pod steno zajet izvir Štambrnik. Iz njega pa je bila voda napeljana v tri vodnjake v vasi. Voda je bila napeljana v korita, kjer se je napajala živina. Sem so v poletnih mesecih hodile žene, kjer so prale perilo in se tu srečevale z vaščani, ki so si k bistri vodi prišli ohladit žejo...
V Loki se ponašajo tudi z začetki čebelarjenja v Istri. Leta 1905 se je Ivan Sever, ob pomoči sina Andreja odločil postati čebelar. Leta 1907 je objavil svoj prvi prispevek v Slovenskem čebelarju. Zanimivo je, da je imel med panji tudi steklenega, ob pomoči katerega je proučeval življenje čebel. Čebelarjenje je prehajalo iz roda v rod, vse do leta 1987. Leta 2010 so Severjevi čebelarjenje ponovno obudili.
Gibanje števila prebivalcev:
Leto 1869 1900 1931 1961 1971 1981 1991 2002 2012 2021
Št. preb. 148 195 165 107 97 86 82 - 88 114
Prirejeno po: http://www.koper.si/index.php?page=static&item=2001369&tree_root=4 in Orožen Adamič, M. et al. 1995. Krajevni leksikon Slovenije. Ljubljana: DZS
Vir: http://www.koper.si/index.php?page=static&item=2001369&tree_root=4 in http://www.koper.si/index.php?page=znamenitostiinatrakcije_single&item=2002340&id=20872
Besedilo: Salvator Žitko - Mestna občina Koper
Projekt »POSTAVITEV INFORMATIVNIH TABEL IN INFO PANOJEV OB KULTURNIH ZNAMENITOSTIH V ZALEDJU MESTNE OBČINE KOPER« delno sofinancira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja. Za vsebino projekta je odgovorna Mestna občina Koper. Organ upravljanja za Program razvoja podeželja RS 2007-2013 je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
