Posamezne domačije so posejane na dveh pobočjih; hiše severnega pobočja 'gledajo' mimo Lazareta proti Italiji, hiše južnega pobočja pa so obrnjene na koprski zaliv oziroma proti Slovenski Istri. Zaselek obdajajo gozdne površine, ki so ostanek nekdanjega velikega hrastovega gozda. Le-ta je v davnini kraljeval na celotnem polotoku. Čas in pridne roke tukajšnjih prebivalcev pa sta del te zemlje priborila tudi za njive in vinograde.
Do Milokov vodijo tri poti: Prva, najbližja, vodi iz Valdoltre navzgor, druga se prav tako vzpne iz bolj oddaljenega Lazareta, tretja pot pa se mimo Reslovega gaja spušča iz višje ležečih Barižonov.
Ime zaselka (Miloki) izhaja iz priimka zadnjega lastnika kamnoloma, ki se nahaja pod severnim pobočjem, tik ob morju in le lučaj daleč od mejnega prehoda Lazaret. Rodbina Miloch oz. Millo izhaja iz Furlanije. Danes je kamnolom povsem zapuščen; prerasla sta ga grmičevje in drevesa. Svoje dni pa so v njem klesali kamnite bloke za potrebe tržaškega in kasneje koprskega gradbeništva. Kamnite bloke so na bližnjem pomolu nalagali na barke in jih po morju razvažali na gradbišča.
Ta del Slovenske Istre je bil v zgodovini pogosto pod drobnogledom evropskih politikov in državnikov. Prav tu se je risala, brisala in ponovno risala razmejitvena črta, ki je ločevala dva (nekoč tako različna) svetova: vzhodnega in zahodnega. Danes zgolj formalna meja je bila nekoč močno zastražena - še en dokaz kako je vse minljivo!
Viri:
http://www.koper.si/index.php?page=static&item=2001369&tree_root=4 in http://www.koper.si/index.php?page=znamenitostiinatrakcije_single&item=2002340&id=20872
Besedilo: Salvator Žitko - Mestna občina Koper
Projekt »POSTAVITEV INFORMATIVNIH TABEL IN INFO PANOJEV OB KULTURNIH ZNAMENITOSTIH V ZALEDJU MESTNE OBČINE KOPER« delno sofinancira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja. Za vsebino projekta je odgovorna Mestna občina Koper. Organ upravljanja za Program razvoja podeželja RS 2007-2013 je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.