Največja vas v osrčju Miljskega polotoka je obdana na južni strani povečini z vinogradi in oljčnimi nasadi, na severni pa z njivami. Tudi od tu nam pogled seže v Trst in daleč na obzorje morja. V okolici je nekaj opuščenih kamnolomov, kjer so nekoč lomili kamenje in ga vozili v Trst za gradnjo obrežnih zidov in tržaških pomolov.
Čeprav so Hrvatini postali sodoben kraj z vso potrebno infrastrukturo, je še marsikje videti stare, pristne domačije. Mnoge med njimi so sicer adaptirane v sodobne domove, nekaj hiš pa še vedno kljubuje zobu časa. Tudi samo središče Hrvatinov se je precej spremenilo. Hrvatinčani so se še nedavno ukvarjali predvsem s kmetijstvom: sadjarstvom, oljkarstvom, vinogradništvom, danes pa v večini odhajajo na delo v večja istrska središča: Koper, Izolo, Piran.
Iz Hrvatinov se lahko odpeljemo v štiri različne smeri: Po cesti do Božičev, Fajtov in naprej proti drugemu večjemu podeželskemu središču - Škofijam. Na drugo stran se spustimo navzdol proti Kopru, do nižje ležečih Norbedov. Severna pot nas vodi v Cerej in naprej v Trst, zahodna pa po grebenu v Kolomban in na sam konec Miljskega polotoka - Debeli Rtič.
Kulturni dom v Hrvatinih je bil zgrajen leta 1918, nekoč je bila v njem kinodvorana, v kateri si je marsikateri Hrvatinčan prvič ogledal film, tu so prirejali še gledališke predstave in slovesnosti ob državnih praznikih. V kulturnem domu je delovalo tudi prosvetno društvo, kasneje športno in kulturno društvo Božidar Kolarič, v njegovih prostorih pa je bil ustanovljen tudi prvi mladinski klub v Sloveniji.
Gibanje števila prebivalcev:
Leto 1869 1900 1931 1961 1971 1981 1991 2002 2012 2021
Št. preb. 254 520 604 789 885 870 1008 - 1227 1310
Viri:
Prirejeno po: http://www.koper.si/index.php?page=static&item=2001369&tree_root=4 in Orožen Adamič, M. et al. 1995. Krajevni leksikon Slovenije. Ljubljana: DZS
Vir: http://www.koper.si/index.php?page=static&item=2001369&tree_root=4 in http://www.koper.si/index.php?page=znamenitostiinatrakcije_single&item=2002340&id=20872
Besedilo: Salvator Žitko - Mestna občina Koper
Projekt »POSTAVITEV INFORMATIVNIH TABEL IN INFO PANOJEV OB KULTURNIH ZNAMENITOSTIH V ZALEDJU MESTNE OBČINE KOPER« delno sofinancira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja. Za vsebino projekta je odgovorna Mestna občina Koper. Organ upravljanja za Program razvoja podeželja RS 2007-2013 je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.