Spletno stran prenavljamo. Vsa vsebina še ni na voljo na novi spletni strani vendar jo aktivno dodajamo. Hvala za razumevanje.

Za ogled kliknite na spodnji gumb.

Ogled nove strani...
slhrendeit
Hrvatini Detajl Hrvatinov

Hrvatini


Hrvatini so se umestili prav na vrh Miljskega polotoka. Nekoč manjša vasica je prerasla v veliko razpotegnjeno naselje. Meje med zaselki v okolici Hrvatinov so sčasoma postale nejasne, ponekod pa so že popolnoma zabrisane. Dober 'višinski' zrak, lep razgled in občutek podeželskega življenja bosta tudi v prihodnje privlačna za graditev novih domov.

 Največja vas v osrčju Miljskega polotoka je obdana na južni strani povečini z vinogradi in oljčnimi nasadi, na severni pa z njivami. Tudi od tu nam pogled seže v Trst in daleč na obzorje morja. V okolici je nekaj opuščenih kamnolomov, kjer so nekoč lomili kamenje in ga vozili v Trst za gradnjo obrežnih zidov in tržaških pomolov.

Čeprav so Hrvatini postali sodoben kraj z vso potrebno infrastrukturo, je še marsikje videti stare, pristne domačije. Mnoge med njimi so sicer adaptirane v sodobne domove, nekaj hiš pa še vedno kljubuje zobu časa. Tudi samo središče Hrvatinov se je precej spremenilo. Hrvatinčani so se še nedavno ukvarjali predvsem s kmetijstvom: sadjarstvom, oljkarstvom, vinogradništvom, danes pa v večini odhajajo na delo v večja istrska središča: Koper, Izolo, Piran.

Iz Hrvatinov se lahko odpeljemo v štiri različne smeri: Po cesti do Božičev, Fajtov in naprej proti drugemu večjemu podeželskemu središču - Škofijam. Na drugo stran se spustimo navzdol proti Kopru, do nižje ležečih Norbedov. Severna pot nas vodi v Cerej in naprej v Trst, zahodna pa po grebenu v Kolomban in na sam konec Miljskega polotoka - Debeli Rtič.


Kulturni dom v Hrvatinih je bil zgrajen leta 1918, nekoč je bila v njem kinodvorana, v kateri si je marsikateri Hrvatinčan prvič ogledal film, tu so prirejali še gledališke predstave in slovesnosti ob državnih praznikih. V kulturnem domu je delovalo tudi prosvetno društvo, kasneje športno in kulturno društvo Božidar Kolarič, v njegovih prostorih pa je bil ustanovljen tudi prvi mladinski klub v Sloveniji.

Gibanje števila prebivalcev: 

Leto     1869 1900 1931 1961 1971 1981 1991 2002  2012  2021
Št. preb. 254  520   604  789   885   870  1008    -      1227  1310

 Viri:

 Prirejeno po: http://www.koper.si/index.php?page=static&item=2001369&tree_root=4 in Orožen Adamič, M. et  al. 1995. Krajevni leksikon Slovenije. Ljubljana: DZS 

Vir: http://www.koper.si/index.php?page=static&item=2001369&tree_root=4 in http://www.koper.si/index.php?page=znamenitostiinatrakcije_single&item=2002340&id=20872

Besedilo: Salvator Žitko - Mestna občina Koper

znak projekta EKRP

Projekt »POSTAVITEV INFORMATIVNIH TABEL IN INFO PANOJEV OB KULTURNIH ZNAMENITOSTIH V ZALEDJU MESTNE OBČINE KOPER« delno sofinancira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja. Za vsebino projekta je odgovorna Mestna občina Koper. Organ upravljanja za Program razvoja podeželja RS 2007-2013 je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Read 2366 times sreda, 12 januar 2022 09:24