Največja vas v osrčju Miljskega polotoka je obdana na južni strani povečini z vinogradi in oljčnimi nasadi, na severni pa z njivami. Tudi od tu nam pogled seže v Trst in daleč na obzorje morja. V okolici je nekaj opuščenih kamnolomov, kjer so nekoč lomili kamenje in ga vozili v Trst za gradnjo obrežnih zidov in tržaških pomolov.

Čeprav so Hrvatini postali sodoben kraj z vso potrebno infrastrukturo, je še marsikje videti stare, pristne domačije. Mnoge med njimi so sicer adaptirane v sodobne domove, nekaj hiš pa še vedno kljubuje zobu časa. Tudi samo središče Hrvatinov se je precej spremenilo. Hrvatinčani so se še nedavno ukvarjali predvsem s kmetijstvom: sadjarstvom, oljkarstvom, vinogradništvom, danes pa v večini odhajajo na delo v večja istrska središča: Koper, Izolo, Piran.

Iz Hrvatinov se lahko odpeljemo v štiri različne smeri: Po cesti do Božičev, Fajtov in naprej proti drugemu večjemu podeželskemu središču - Škofijam. Na drugo stran se spustimo navzdol proti Kopru, do nižje ležečih Norbedov. Severna pot nas vodi v Cerej in naprej v Trst, zahodna pa po grebenu v Kolomban in na sam konec Miljskega polotoka - Debeli Rtič.

Kulturni dom v Hrvatinih je bil zgrajen leta 1918, nekoč je bila v njem kinodvorana, v kateri si je marsikateri Hrvatinčan prvič ogledal film, tu so prirejali še gledališke predstave in slovesnosti ob državnih praznikih. V kulturnem domu je delovalo tudi prosvetno društvo, kasneje športno in kulturno društvo Božidar Kolarič, v njegovih prostorih pa je bil ustanovljen tudi prvi mladinski klub v Sloveniji.

Gibanje števila prebivalcev: 

Leto     1869 1900 1931 1961 1971 1981 1991 2002  2012  2021
Št. preb. 254  520   604  789   885   870  1008    -      1227  1310

 Viri:

 Prirejeno po: http://www.koper.si/index.php?page=static&item=2001369&tree_root=4 in Orožen Adamič, M. et  al. 1995. Krajevni leksikon Slovenije. Ljubljana: DZS 

Vir: http://www.koper.si/index.php?page=static&item=2001369&tree_root=4 in http://www.koper.si/index.php?page=znamenitostiinatrakcije_single&item=2002340&id=20872

Besedilo: Salvator Žitko - Mestna občina Koper

Projekt »POSTAVITEV INFORMATIVNIH TABEL IN INFO PANOJEV OB KULTURNIH ZNAMENITOSTIH V ZALEDJU MESTNE OBČINE KOPER« delno sofinancira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja. Za vsebino projekta je odgovorna Mestna občina Koper. Organ upravljanja za Program razvoja podeželja RS 2007-2013 je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.