Spletno stran prenavljamo. Vsa vsebina še ni na voljo na novi spletni strani vendar jo aktivno dodajamo. Hvala za razumevanje.

Za ogled kliknite na spodnji gumb.

Ogled nove strani...
slhrendeit
Labor Hiša s prizidkom

Labor

Labor se razteza po slemenu hriba z imenom Peskovlje, ki leži nad Škrlinami. Od tod se nam ponuja krasen pogled na sosednji hrib Brič, ki je že na hrvaški strani ter na rokavsko in dragonjsko dolino. V Labor nas pripelje edina cesta, ki prihaja iz Boršta.

 Ime Labor je vasica najbrž dobila po sredozemskem grmiču lovorju (Laurus nobilis L.). Izvor imena potrjuje tudi italijansko poimenovanje kraja Lauro. Druga različica pa pravi, da gre ime iskati v izrazu za škrline, kajti po italijansko se škrlinam pravi lavre. Tako srednjeveški viri navajajo ta kraj pod imenom Lavero oziroma Lauro. Kakorkoli že, se to naselje prvič omenja leta 1028, ko ga je cesar Konrad II. podaril oglejskim patriarhom. Ti so ga kasneje predali koprski škofiji in slednja ga je zaupala nekaterim plemiškim družinam v Kopru. Tako so se zvrstile rodbine Verzi, Bratti, Tarsia, Gravisi in Gavardo. Domačini vedo povedati, da je vas nekoč ležala nekoliko vzhodneje. Namreč, še se pomnijo ostanki cerkvice in zaselka na kraju, ki se danes imenuje Martinščica.

Pred vojno je vas imela torkljo, gostilno, trgovino in pekarno. Med drugo svetovno vojno je vas utrpela veliko škode, saj je bila v eni izmed številnih ofenziv, ki so divjale po teh krajih požgana. Po vojni je vas pridobila šolo in ponovno tudi gostilno. Do šestdesetih let prejšnjega stoletja je delovala godba na pihala, ki pa je istočasno z izseljevanjem prebivalcev tudi sama utihnila. V šestdesetih letih se je začelo močno razseljevanje, ki je vas dokončno zdesetkalo. Ljudje so se zatekli v mesta in v tujino, kjer so iskali boljše življenje.

Laborci delijo svojo vas na zgornji del, ki se imenuje Goraji in spodnji, ki ga imenujejo Vas. Takoj na začetku vasi nas s prvimi hišami pričaka istrska vaška arhitektura, ki se kaže z obzidanimi ognjišči, dvonadstropnimi hišami iz plavega istrskega kamna, vodnjaki, kortami in ozkimi uličicami. V vasi ne manjka tudi slikovitih dimnikov in obokov na razmeroma razkošnih hišah, kar priča, da so tukaj nekoč živeli bogati ljudje. Nekoliko stran od samega naselja stoji cerkvica sv. Martina iz 16. stol. Cerkvica ima novejši 21 m visok zvonik z uro. Skozenj vodi vhod v cerkvico.

Najbogatejše domačije so premogle tudi po osem glav živine ter veliko zemlje. Kljub temu pa so se morali vaščani boriti za preživetje in so morali tako kot iz drugih vasi prodajati svoje izdelke po mestih in v Trstu. Drva so z osli vozili v "fašinih" - butaricah v Koper, ostalo pa so nosile ženske v plenjerjih vse do Trsta. Nekateri so imeli prodajo, t.i. špacio, ki je zelo spominjala na kraško osmico, kjer so občasno prodajali svoje pridelke. Praznovala se je majnica, prvo nedeljo v maju, in Martinje ali sv. Martin, 11. novembra, ko zori vino. Takrat so gospodinje pripravljale kuhane štruklje s slanino, sirom in grozdjem kot ve povedati gospa Rozina Kodarin. Ob takih priložnostih se je jedel tudi bel kruh, ki se je pekel pod črepnjo na domačem ognjišču. Ognjišča so imelai veliko škrlo v sredini, ki jo je bilo treba razbeliti, na kar se je nanjo položilo kruh in ga pokrilo s črepnjo. Sama črepnja pa se je zakrila z žerjavico.

Vas so obkrožale obdelovalne površine. Severno v Lazih je kraljeval hrastov "bošk" - gozd, ki je ščitil pašnike in travnike za seno. Laborci so imeli tudi njive na Plešivici in na drugi strani hriba v Dragi, na katerih so pridobivali koruzo, pšenico in krompir. Na terasastih površinah pa so bila posajena sadna drevesa, vinska trta in oljčniki. Laborsko ozemlje je segalo tudi v valo do reke, kjer so imeli Laborci še precej njiv. Kot je povedal gospod Kocjančič, je v okolici Laborja kar nekaj izvirov vode. Povedal je še, da so prvotni prebivalci Laborja zelo verjetno prišli iz Dola pri Hrastovljah.

Danes živi v vasi okoli osem družin, nekateri so tukaj nastanjeni začasno, drugi pa si urejajo hiše za vikende. Ljudje danes vlagajo veliko truda v kvalitetno obnovo svojih istrskih hiš, ki so toliko let žalostno propadale. Stalnih prebivalcev je tako petintrideset in med njimi je devet otrok, ki obiskujejo osnovno šolo v Marezigah oziroma vrtec v Vanganelu. Vaščani so zaposleni v mestih, čeravno si zelo želijo s podjetništvom oživiti vas. S kmetjistvom se ukvarjajo le za lastne potrebe, saj pridelek na bolj oddaljenih njivah pogosto uničuje divjad iz bližnjega lovskega rezervata.

Trenutno pa v vasi želijo povečati turistično ponudbo, saj se med vikendi vas napolne. Med najbolj zagnanimi je Ivica Bračko, ki načrtuje odpreti vinotoč. Kulturno in sploh družabno dogajanje v vasi pa se dogaja v tako imenovanem Hramu.

Gibanje števila prebivalcev:

Leto      1869 1900 1931 1961 1971 1981 2002  2012  2021
Št. preb. 142   183  178    98      48     36    39      51      70

 

Viri:

 Prirejeno po: http://www.koper.si/index.php?page=static&item=2001369&tree_root=4 in Orožen Adamič, M. et  al. 1995. Krajevni leksikon Slovenije. Ljubljana: DZS 

Vir: http://www.koper.si/index.php?page=static&item=2001369&tree_root=4 in http://www.koper.si/index.php?page=znamenitostiinatrakcije_single&item=2002340&id=20872

Besedilo: Salvator Žitko - Mestna občina Koper

znak projekta EKRP

Projekt »POSTAVITEV INFORMATIVNIH TABEL IN INFO PANOJEV OB KULTURNIH ZNAMENITOSTIH V ZALEDJU MESTNE OBČINE KOPER« delno sofinancira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja. Za vsebino projekta je odgovorna Mestna občina Koper. Organ upravljanja za Program razvoja podeželja RS 2007-2013 je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

 

Read 2272 times sreda, 12 januar 2022 09:50