Most, preko katerega vodi dostop do recepcije KPSS na Leri je v izredno slabem stanju, zato prosimo, da skupine, ki prihajate na voden ogled solin, ne prečkate mostu z avtobusom. Avtobus lahko parkirate na bližnjem gramoznem parkirišču in se v KPSS napotite peš!
V Krajinski park Sečoveljske soline je v poletnem in zimskem času mogoče vstopiti uro po sončnem vzhodu, park pa je potrebno zapustiti uro pred sončnim zahodom. Priporočamo, da urnik obratovanja preverite na recepciji parka na telefonski številki 051 233 000.
KPSS ima dva kopenska vhoda. Do Lere vodi strma, z granitnimi kockami tlakovana pot: od magistralne ceste, ki povezuje Lucijo z mejnim prehodom Sečovlje, se v Seči, na vrhu klanca odcepi na desno. Na koncu tlakovanega dela poti je križišče (na desni je stavba Pick & Place); od tu naravnost se že vidi glavni vhod v KPSS na mostu čez Jernejev kanal. Na vhodu sta zapornica in urejeno parkirišče. Na območje Lere vstop s psom ni mogoč! Dostop do Muzeja solinarstva je po makadamski cesti ob Dragonji (po prečkanju mejne kontrolne točke na magistralni cesti, tik pred mostom prek Dragonje) na območje Fontanigge.
Vodeni ogledi po parku so namenjeni obiskovalcem, ki poleg sprehoda po parku želijo o Krajinskem parku Sečoveljske soline in tradiciji solinarstva izvedeti nekaj več.
Voden ogled solin po Leri traja najmanj 1 uro in pol. Ogled vključuje približno 2 km dolg sprehod od vhoda na Leri do centra za obiskovalce (MMC) in nazaj. Na poti vodnik - naravovarstveni nadzornik predstavi Krajinski park Sečoveljske soline (rastlinstvo, živalstvo, kulturna dediščina) ter postopek pridobivanja soli. V centru za obiskovalce je predviden ogled krajšega filma ter predstavitev vodnega režima z interaktivno maketo solin. Z razgledne ploščadi je možen tudi panoramski pogled širšega območja solin, v bližnji okrepčevalnici "Fioret" pa nudijo pijačo ter po predhodnem dogovoru tudi hrano. Na Leri je trgovina "Lera", kjer lahko obiskovalci kupijo sol in z njo povezane druge izdelke. V nadstropju trgovine je galerija, kjer so razstavljena umetniška dela priznanih in manj znanih avtorjev.
Muzej solinarstva se nahaja na Fontaniggeah ob kanalu Giassi, kjer je ena od štirih obnovljenih solinskih hiš z razstavljeno muzejsko zbirko in solnim fondom s pripadajočim dovodnim kanalom za morsko vodo (Giassi). Tudi v Muzeju solinarstva je možen voden ogled! Pot ob Dragonji od vstopne zapornice do Muzeja solinarstva je dolga približno 2,5 km (v eno smer). Obisk Muzeja solinarstva je možen s plovilom Solinarka, s kolesom, peš, izjemoma z avtobusom.
Območja
S površino približno 750 ha leži Krajinski park Sečoveljske soline (KPSS) na skrajnem jugozahodnem delu Slovenije, tik ob meji z Republiko Hrvaško, v južnem delu občine Piran. Severni del Parka, kjer še poteka aktivna pridelava soli se imenuje Lera. Od južnega dela Parka, imenovanega Fontanigge, ga deli struga potoka Drnica.
Sečoveljske soline so del Krajinskega Parka. S površino približno 593 ha so na severu omejene s strugo kanala Sv. Jerneja, na vzhodu v večjem delu z nasipom bivše ozkotirne železnice, na jugu z reko Dragonjo, na zahodu pa ga varujejo morski nasipi v Piranskem zalivu.
Območje Sečoveljskih solin smo razdelili na popisna mesta (teritorije) - manjša, že obstoječa območja solin oz. na toponime. Večinoma gre za jasno ločene in omejene solinske bazene ter na druga območja solin. Nekatera območja (toponimi) so bila poimenovana že v preteklosti, njihova imena smo uporabili tudi pri našem delu. Sečoveljske soline delimo na Lero (s toponimi: Krsitalizacija, Piccia, Mezzana, 1. izhlapevanje, 2. izhlapevanje, 3. izhlapevanje, Rudnik), Fontanigge (s toponimi: Stojbe, Alto, Predrakci, Rakci, Mala Lama, Velika Lama, Life,Corsolongo, Colombera, Curto-Pichetto, Giassi-Curto, Muzej, Ob morju, Dragonja, Izliv) ter Morje in območjeLetališča.
Tradicionalna pridelava soli
Sečoveljske soline so tehnološki objekt, ki ga je treba stalno vzdrževati v primernem stanju.
Varovalni nasipi solin so istočasno varovalni nasipi površin v zaledju solin, kjer so kmetijske površine, pomembna cestna prometnica, letališče in druge gospodarske dejavnosti.
Tradicionalna pridelava soli v Sečoveljskih solinah je ustvarila solinski prostor in s postopki solinarjenja ohranja biotsko pestrost v njem.
Lokacija solin je izven vplivov velikih industrijskih centrov in v zavarovanem območju Krajinskega parka Sečoveljske soline. Od urbanih in kopaliških naselij so dovolj oddaljene, da je zagotovljena dovolj kvalitetna morska voda za pridelavo soli. Piranski zaliv se odlikuje po čisti vodi in močnem toku, ki teče vzdolž vzhodne jadranske obale proti severu. Čista morska voda, blago sredozemsko podnebje in rodovitna istrska prst so elementi tega izjemnega in edinstvenega okolja.
Več zanimivih informacij dobite na spletni strani www.kpss.si.
Vir:
http://www.kpss.si/si/intro
