Spletno stran prenavljamo. Vsa vsebina še ni na voljo na novi spletni strani vendar jo aktivno dodajamo. Hvala za razumevanje.

Za ogled kliknite na spodnji gumb.

Ogled nove strani...
slhrendeit
Kamen na kamen - suhi zid Pepin kraški vrt

Kamen na kamen - suhi zid

Suhi zid so konstrukcije narejene iz kamnov, zloženih v obliko s funkcijo, pri čemer pojem funkcije dr. Domen Zupančič razume širše.

Tako so grublje (groblje) zloženi kupi kamenja, ki imajo le posredno funkcijo. Nastali so zaradi čiščenja polj in za uporabo travnika za pašo ali njivo. Ključno pri suhem zidu pa je, da so kamni (gradniki) zloženi brez veziva, torej med njimi ni malte, betona ali drugih vezivnih sredstev.

 Suhi zid  7  Kraški suhi zid 3 opt 
Različne vrste suhih zidov    

 

V tehniki suhega zida so že v prazgodovini gradili zidove in zatočišča. Z uvedbo preklad, torej večjih kamnitih blokov prek odprtin ali uporabo lesenih tramov, se je uporabnost tehnike suhega zida še povečala. Postopno stopničenje ali previsevanje gradnikov pri premoščanju razpetin (angl. Corbelling) pa je omogočilo gradnjo zaprtih prostorov. Pri korbelingu je v notranjosti strop stopničast in narejen v krogih. Korbeling seže vse do 4500 let pred našim štetjem; Etrurščani so prvi zgradili obok, Rimljani pa kupolo.

 8 opt

kamnita hiška 

 

Suhi zid so uporabljali kot razmejitev lastnine parcel, zidovi so varovali okolje, da veter ali voda nista odnašala zemlje, preprečevali drobnici, da bi se razbežala na vse strani, bili so seveda tudi obrambni zidovi gradišč pred zavojevalci. So značilna in prepoznavna suhozidna konstrukcija, ki jih je na Krasu na kilometre in več vrst po izvedbi in funkciji.

Kamenje suhozidnih konstrukcij je lahko neobdelano, kot ga najdemo v naravi, ali pa je obdelano v pravilnejše oblike. Zidovi okrog pašnikov so navadno sestavljeni iz neobdelanega kamenja (pastir orodja ni nosil s sabo), zidovi bližje hišam pa imajo kamenje obdelano, saj je bilo orodje pri roki.

 Za rastlinjak opt Obnov suhega zida v okolici Škocjanskih jam opt 
 Suhi zid za rastlinjak  Obnova suhega zida v okolici Škocjanskih jam

 

K suhozidnim konstrukcijam spadajo še oporni zidovi, zidovi ob terasah, škarpe, ograde, groblje. Bolj zahtevna suhozidna gradnja so kamnita zatočišča: pastirske, lovske, kmetske hiške na polju in pašniku. Namenjene so bile za občasno zaščito pred soncem in vremenskimi vplivi, predvsem za človeka, redko za živino. Poznamo broch na Škotskem, clochan na Irskem, Weinbergshaeuschen v Nemčiji, crot/scele v Švici, hiško na Krasu v Sloveniji in Italiji, cabane v Franciji, barraca in el bomobo v Španiji, paggliaddiu na Korziki, pineta na Sardiniji, mitata v Grčiji.

Gasilski posnetek zida opt 

Vir: 

Fortič, Vane D. Kamen na kamen - suhozid. Tedenska tribuna, 8. septembra 2011

 

Tagged under:

Novo na portalu

cache/resized/2b0220451323c657bff424128f4c2e0b.jpg
Kulturne znamenitosti
cache/resized/ccaa06b732b04cfa1c3fbf42c26b2aa6.jpg
Kulturne znamenitosti
cache/resized/f9ddf6351f21430ea86e90da7faa6ef4.jpg
Zgodovinski kraji, gradovi in utrdbe
cache/resized/d88d9fe8b5e1a677c1a569cd33ab8984.jpg
Slovenska istra
cache/resized/ab03b41f423d0b604a07060646c54e6c.jpg
Slovenska istra
cache/resized/27c31facb3d18470141cf5e4bb92f316.jpg
Skozi zgodovino

Na strani je 183 gostov in ni članov .

Top